Kemijski element, simbol Rb z vrstnim številom 37Predloga:SHORTDESC:Kemijski element, simbol Rb z vrstnim številom 37
Rubidij, 37 Rubidij Izgovarjava IPA: [ruˈbiːdij] Videz sivo bel Standardna atomska teža A r, std (Rb) 7001854678000000000♠ 85,4678(3)[1] Rubidij v periodnem sistemu Vrstno število (Z ) 37 Skupina skupina 1 : H in alkalijske kovinePerioda perioda 5 Blok blok s Razporeditev elektronov [Kr ] 5s1 Razporeditev elektronov po lupini 2, 8, 18, 8, 1 Fizikalne lastnosti Faza snovi pri STP trdnina Tališče 39,30 °C Vrelišče 688 °C Gostota (blizu s.t. ) 1,532 g/cm3 v tekočem stanju (pri TT ) 1,46 g/cm3 Trojna točka 39,26 °C, ? kPa[2] Kritična točka 1.820 °C, 16 MPa (ekstrapolirano) [2] Talilna toplota 2,19 kJ/mol Izparilna toplota 69 kJ/mol Toplotna kapaciteta 31,060 J/(mol·K) Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 161 213 279 368 496 685
Lastnosti atoma Oksidacijska stanja −1, +1 bazični oksid) Elektronegativnost Paulingova lestvica: 0,82 Ionizacijske energije 1.: 403 kJ/mol 2.: 2632,1 kJ/mol 3.: 3859,4 kJ/mol Atomski polmer empirično: 248 pm Kovalentni polmer 220±9 pm Van der Waalsov polmer 303 pm Spektralne črte rubidija Druge lastnosti Pojavljanje v naravi prvobitno Kristalna struktura telesno centrirana kubična (tck) Hitrost zvoka tanka palica 1300 m/s (pri 20 °C) Temperaturni raztezek 90 µm/(m⋅K)[3] r.t. ) Toplotna prevodnost 58,2 W/(m⋅K) Električna upornost 128 nΩ⋅m (pri 20 °C) Magnetna ureditev paramagnetik [4] Magnetna susceptibilnost +17,0·10−6 cm3 /mol (303 K)[5] Youngov modul 2,4 GPa Stisljivostni modul 2,5 GPa Mohsova trdota 0,3 Trdota po Brinellu 0,216 MPa Številka CAS 7440-17-7 Zgodovina Odkritje Robert Bunsen in Gustav Kirchhoff (1861) Prva izolacija George de Hevesy Najpomembnejši izotopi rubidija Kategorija: Rubidij · pogovor · · reference
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč ) je kemični element , ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37 . To je mehak, srebrno bel kovinski element iz skupine alkalijskih kovin . Izotop Rb-87, ki nastopa v naravi, je (rahlo) radioaktiven . Rubidij je zelo reaktiven in ima podobne lastnosti kot ostali elementi iz prve skupine .
Pomembne lastnosti Rubidij je drugi najbolj elektropozitiven element izmed alkalijskih elementov. Kot drugi elementi prve skupine se na zraku vžge sam in burno reagira z vodo , pri čemer osvobodi in včasih vžge kisik . Podobno kot druge alkalijske kovine tudi rubidij z živim srebrom tvori amalgame in lahko tvori zlitine z zlatom , cezijem , natrijem in kalijem . Plamenu daje rumeno-vijolično barvo.
Sklici ↑ Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry . 88 (3): 265–91. doi :10.1515/pac-2015-0305 ↑ 2,0 2,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.122. ISBN 1439855110 ↑ Cverna, Fran (2002). "Ch. 2 Thermal Expansion". ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF) . ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0 ↑ Lide. D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5 ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics . Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4 
