Išči

    Sadam Husein

    Saddam Hussein Abd al-Majid al-Tikriti
    صدام حسين عبد المجيد التكريتي
    Portret
    Predsednik Iraškega revolucionarnega sveta
    5. predsednik Iraka
    Na položaju
    16. julij 1979 – 9. april 2003
    PredhodnikAhmed Hassan al-Bakr
    NaslednikKoalicijska prehodna uprava
    Osebni podatki
    Rojstvo28. april 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…]
    Al-Awja[d], Saladin Governorate[d], Kraljevina Irak[d]
    Smrt30. december 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[4][1][…] (69 let)
    Kadhimiya[d], Bagdad
    NarodnostIračan
    Politična strankaArabska socialistična stranka Baas
    Poklicpolitik, vojaška osebnost
    PodpisSaddam Hussein Signature.svg

    Sadam Husein (Saddām Hussein ʻAbd al-Majīd al-Tikrīti, arabsko صدام حسين عبد المجيد التكريتي‎), iraški politik in general, * 28. april 1937, Tikrit, Irak, † 30. december 2006, Bagdad.

    Husein je bil predsednik Iraka od 1979 do invazije na Irak leta 2003.

    Vsebina

    Politična kariera

    Vzpon na oblast se je začel, ko se je leta 1957 včlanil v socialistično stranko Baas, in v začetku 60. let sodeloval v več udarih in zarotah. Leta 1964 je bil zaprt zaradi poskusa združitve režima, po izpustitvi dve leti pozneje pa je prevzel vodilno vlogo v revoluciji julija 1968, s katero je na oblast prišel general Ahmad Hasan Al Bakr. Naslednje leto je po usmrtitvi 51 uglednih Iračanov pod obtožbo vohunjenja postal podpredsednik revolucionarnega sveta. Leta 1979 je nasledil Al Bakra kot predsednik revolucionarnega sveta in Iraka.

    Doma se je osredotočil na širjenje iraške naftne industrije. Leta 1980 je sprožil iransko-iraško vojno ob tehnični podpori Zahoda, ki je imel revolucionarni Iran za grožnjo naftnim zalogam na Bližnjem vzhodu. Leta 1988 se je neodločena vojna izčrpavanja končala. Istega leta je Husein izvedel vojaško akcijo, da bi zatrl Kurde v severnem Iraku, in je njihove gorske vasi napadel s kemičnim orožjem in strupenim plinom. Avgusta 1990 je ukazal iraško invazijo na Kuvajt, leta 1991 pa ga je v zalivski vojni porazila mednarodna zveza OZN.

    Smrt

    5. novembra 2006 ga je posebno sodišče obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človeštvu[5]. Obsodbo je 29. decembra potrdilo še višje sodišče, naslednji dan ob 4.00 po srednjeevropskem času pa so ga usmrtili z obešanjem[6]. Nek iraški vir pa kaže da je ameriško ministrstvo za zunanje zadeve nasprotovalo obešanju, saj bi se zdelo da je usmrčen zaradi maščevanja.[7]

    Sklici

    Glej tudi

    Zunanje povezave