Išči

    Safir

    Safir
    Zvezdasti modri safir
    Splošno
    KategorijaIV. razred - Oksidi in hidroksidi
    Kemijska formulaAluminijev oksid, Al2O3
    Lastnosti
    BarvaVse barve razen rdeče (rubin) in rožnate (padparadža)
    Kristalni habitMasiven do zrnat
    Kristalni sistemTrigonalni,
    ditrigonalni skalenoeder 32/m,
    prostorska skupina R3c
    RazkolnostBrez
    LomŠkoljkast, cepljiv
    Trdota9,0
    SijajSteklast
    Barva črteBela
    Specifična teža3,95–4,03
    Optične lastnostiAbbejevo število 72,2
    Lomni količniknω=1,768–1,772
    nε=1,760–1,.763,
    dvolomnost 0,008
    PleohroizemMočan
    Tališče2030–2050 °C
    TaljivostNetaljiv
    TopnostNetopen
    DrugoKoeficient temperaturnega raztezka: (5,0–6,6)×10−6/K

    Safir je redek dragi kamen, mineral korunda. To pomeni, da je safir, kot vsi ostali kristali iz skupine korundov sestavljeni iz čistega aluminijevega oksida, barvo, ki pri safirju variira od modre, rumene, rožnate, oranžne do zelene in vijolične, pa mu dajejo primesi železa, kroma in drugih kovin. Rdeča različica safirja pa je dobila svoje ime in je danes poznana kot rubin.

    Zelo redki so zvezdasti safirji, ki imajo v določenem preseku zvezdast vzorec, ki običajno lomi svetlobo v šestih krakih, redkeje pa celo v dvanajstih.

    Ta mineral je po trdoti takoj za diamantom in dosega vrednost 9,0 na Mohsovi lestvici.

    Najbolj cenjeni modri safirji izvirajo iz Kašmirja, kjer so jih tudi prvič našli konec 19. stoletja. Izjemno cenjeni so tudi podobno modri safirji z Madagaskarja. Ostale države, kjer so večja nahajališča safirjev so: Avstralija (Queensland in Novi Južni Wales), Pakistan, Afganistan, Indija, Tanzanija, Kenija ter ZDA (Montana, Severna Karolina).

    Glej tudi

    Zunanje povezave