Išči

    Severna Amerika

    Severna Amerika
    Location North America.svg
    Površina24.709.000 km²
    Št. prebivalcev528.720.588 (2008, 4.)
    Gostota naseljenosti22,9/km2 [opomba 1]
    DemonimSevernoameričani
    Države23
    Odvisna ozemlja22
    Jezikiangleščina, španščina, francoščina in drugi
    ČasUTC-10 do UTC
    Največja mestaZastava Mehike Ciudad de México
    Flag of the United States New York
    Flag of the United States Los Angeles
    Zastava Kanade Toronto
    Flag of the United States Chicago
    Flag of the United States Houston
    Zastava Kube Havana
    Zastava Mehike Guadalajara
    Zastava Kanade Montreal
    Flag of the United States Philadelphia

    Severna Amerika je tretja največja celina na svetu. Najvišji vrh ima na Aljaski (Denali, 6190 m). Kontinent je poznan predvsem po svojih velemestih in naravnih parkih (Grand Canyon, Death Valley, Yellowstone, Bryce Canyon, ... ). Ko govorimo o državah Severne Amerike, običajno govorimo o Kanadi in ZDA. Severna Amerika ima približno 530 milijonov prebivalcev.

    Vsebina

    Lega

    Nahaja se med Atlantskim oceanom na vzhodu in Pacifiškim oceanom na zahodu. Na severu je Arktično morje in na jugu meji z Latinsko Ameriko ter Karibskim morjem. Njena površina je 24.7219.000 kvadratnih kilometrov. Severna Amerika je od drugih celin povezana le z Južno Ameriko in sega vse do Paname. Mnogi sicer Medmorsko Ameriko štejejo kot samostojno področje.

    Reliefne enote

    Veliki kanjon (ang. Grand Canyon)

    Nižavja

    Gorovja in planote na vzhodu

    Gorovja in planote na zahodu

    Države, ozemlja in odvisna ozemlja

    Spodaj je tabela držav in ozemelj v Severni Ameriki razdeljena na tri osnovne regije.[1][2][3]

    Država ali ozemlje Površina
    (km2)[4]
    Prebivalstvo
    (ocena 2008)[5]
    Gostota prebivalstva
    (na km2)
    Glavno mesto
    Severna Amerika[opomba 2]
    Zastava Bermude Bermuda (UK) 700154000000000000054 700465000000000000065.000 1203,7 Hamilton
    Zastava Kanade Kanada 70069984670000000009.984.670 700733573000000000033.573.000 3,4 Ottawa
    Zastava Grenlandije Grenlandija (Dan.) 70062166086000000002.166.086 700457000000000000057.000 0,026 Nuuk (Godthåb)
    Zastava Mehike Mehika 70061964375000000001.964.375 7008112322757000000112.322.757 57,1 Ciudad de México
    Flag of Saint-Pierre and Miquelon.svg Saint Pierre in Miquelon (Fr.) 7002242000000000000242 70036000000000000006.000 24,8 Saint-Pierre
    Flag of the United States Združene države Amerike[opomba 3] 70069629091000000009.629.091 7008311630000000000311.630.000 32,7 Washington, D.C.
    Karibi
    Zastava Angvile Angvila (UK) 700191000000000000091 700415000000000000015.000 164,8 The Valley
    Zastava Antigve in Barbude Antigva in Barbuda 7002442000000000000442 700488000000000000088.000 199,1 St. John's
    Zastava Arube Aruba (Niz.) 7002180000000000000180 7005107000000000000107.000 594,4 Oranjestad
    Flag of the Bahamas Bahami[opomba 4] 700413943000000000013.943 7005342000000000000342.000 24,5 Nassau
    Zastava Barbadosa Barbados 7002430000000000000430 7005256000000000000256.000 595,3 Bridgetown
    Zastava Bonaira Bonaire (Niz.) 7002294000000000000294 700412093000000000012.093[6] 41,1 Kralendijk
    Flag of the British Virgin Islands Britanski Deviški otoki (UK) 7002151000000000000151 700423000000000000023.000 152,3 Road Town
    Zastava Kajmanskih otokov Kajmanski otoki (UK) 7002264000000000000264 700456000000000000056.000 212,1 George Town
    Zastava {{{alias2}}} Clipperton Island (Fr.) 70006000000000000006 50000000000000000000 0,0  —
    Zastava Kube Kuba 7005109886000000000109.886 700711204000000000011.204.000 102,0 Havana
    Zastava {{{alias2}}} Curaçao (Niz.) 7002444000000000000444 7005140794000000000140.794[6] 317,1 Willemstad
    Zastava {{{alias2}}} Dominika 7002751000000000000751 700467000000000000067.000 89,2 Roseau
    Zastava Dominikanske republike Dominikanska republika 700448671000000000048.671 700710090000000000010.090.000 207,3 Santo Domingo
    Zastava Grenade Grenada 7002344000000000000344 7005104000000000000104.000 302,3 St. George's
    Zastava {{{alias2}}} Guadeloupe (Fr.) 70031628000000000001.628 7005401784000000000401.784[7] 246,7 Basse-Terre
    Zastava Haitija Haiti 700427750000000000027.750 700710033000000000010.033.000 361,5 Port-au-Prince
    Zastava Jamajke Jamajka 700410991000000000010.991 70062719000000000002.719.000 247,4 Kingston
    Zastava Martinika Martinik (Fr.) 70031128000000000001.128 7005397693000000000397.693[8] 352,6 Fort-de-France
    Zastava {{{alias2}}} Montserrat (UK) 7002102000000000000102 70036000000000000006.000 58,8 Plymouth; Brades[opomba 5]
    Zastava {{{alias2}}} Navassa (ZDA) 70005000000000000005[9] 50000000000000000000[10] 0,0  —
    Zastava Portorika Portoriko (ZDA) 70038870000000000008.870 70063982000000000003.982.000 448,9 San Juan
    Zastava {{{alias2}}} Saba (Niz.) 700113000000000000013 70031537000000000001.537[6] 118,2 The Bottom
    Zastava {{{alias2}}} Saint Barthélemy (Fr.) 700121000000000000021[9] 70037448000000000007.448[10] 354.7 Gustavia
    Zastava {{{alias2}}} Saint Kitts in Nevis 7002261000000000000261 700452000000000000052.000 199,2 Basseterre
    Zastava {{{alias2}}} Saint Lucia 7002539000000000000539 7005172000000000000172.000 319,1 Castries
    Zastava {{{alias2}}} Saint Martin (Fr.) 700154000000000000054[9] 700429820000000000029.820[10] 552,2 Marigot
    Zastava {{{alias2}}} Saint Vincent in Grenadine 7002389000000000000389 7005109000000000000109.000 280,2 Kingstown
    Zastava {{{alias2}}} Sint Eustatius (Niz.) 700121000000000000021 70032739000000000002.739[6] 130,4 Oranjestad
    Zastava {{{alias2}}} Sint Maarten (Niz.) 700134000000000000034 700440009000000000040.009[6] 1176.7 Philipsburg
    Zastava Trinidada in Tobaga Trinidad in Tobago[opomba 6] 70035130000000000005.130 70061339000000000001.339.000 261,0 Port of Spain
    Zastava {{{alias2}}} Otoki Turks in Caicos[opomba 4] (UK) 7002948000000000000948 700433000000000000033.000 34,8 Cockburn Town
    Flag of the United States Virgin Islands Ameriški Deviški otoki (ZDA) 7002347000000000000347 7005110000000000000110.000 317,0 Charlotte Amalie
    Srednja Amerika
    Zastava {{{alias2}}} Belize 700422966000000000022.966 7005307000000000000307.000 13,4 Belmopan
    Zastava Kostarike Kostarika 700451100000000000051.100 70064579000000000004.579.000 89,6 San José
    Zastava {{{alias2}}} El Salvador 700421041000000000021.041 70066163000000000006.163.000 293,0 San Salvador
    Zastava Gvatemale Gvatemala 7005108889000000000108.889 700714027000000000014.027.000 128,8 Gvatemala
    Zastava Hondurasa Honduras 7005112492000000000112.492 70067466000000000007.466.000 66,4 Tegucigalpa
    Zastava {{{alias2}}} Nikaragva 7005130373000000000130.373 70065743000000000005.743.000 44,1 Managua
    Zastava Paname Panama[opomba 6][opomba 7] 700475417000000000075.417 70063454000000000003.454.000 45,8 Panama
    Skupaj 700724500995000000024.500.995 7008541720440000000541.720.440 22,9

    Pomembne reke in njihov pomen

    Reka Mississippi

    Podnebje

    Zelo pomembna značilnost podnebja je razporeditev padavin in temperatur, katere enakomerno upadajo od juga proti severu. Količina padavin pa se zmanjšuje v smeri od vzhoda proti zahodu. Na podnebje Severne Amerike vplivajo morski tokovi (hladni Labradorski tok in topli Zalivski tok), relief, potek gorskih verig, uravnano površje v osrednjem delu celine, in oddaljenost od oceanov in Mehiškega zaliva. Največji del ozemlja Severne Amerike leži v zmerno toplem pasu. Severna Amerika obsega več toplotnih pasov, od polarnega, do subtropskega.

    Podnebni tipi

    Prebivalstvo

    Vsakodnevna prometna konica v Kaliforniji

    Za Severno Ameriko je značilna postindustrijska družba (primarni sektor 3 %, sekundarni sektor (21 % - 25 %), terciarni sektor (70 %), mehanizacija v kmetijski proizvodnji in avtomatizacija, ki zmanjšuje ročno izdelavo v industriji. Veliko je priseljevanja, tako v zgodovini, kot danes. V ZDA se je preselilo tudi veliko Slovencev, največ med letoma 1880 in 1914. Naravne, gospodarske in zgodovinske razmere pa povzročajo neenakomerno poseljenost. Kanada velja za deželo imigriranja, za kar je zaslužna politika večkulturnega razvoja (dvojezičnost).

    Zgodovina prebivalstva

    Ameriški staroselci so Indijanci, ki so se naselili v času zadnje ledene dobe. V tem času so se prav tako naselili Eskimi iz Sibirije. Kasneje so se začeli priseljevati evropejci, predvsem anglosaški narodi. Za razliko od Kanade, kamor so se priseljevali Francozi. Evropejci so se v 17. stoletju pričeli množično preseljevati v Severno Ameriko, kar je vodilo do postopne kolonizacije. Ker so si evropejci prisvajali indijska ozemlja, so za Indijance ustanovili rezervate, kjer bi njihova zemlja bila delno zaščitena. Največja etnična skupina v Severni Ameriki so bili včasih t. i. ameriški črnci.

    Prebivalstvo danes

    Urbanizacija Severne Amerika je potekala izjemno hitro. Določene etnične skupine se niso v celoti integrirale, zato je danes znan model "kulturnega mozaika", ki pomeni vključevanje drugih ras v družbo in hkrati ohranjanje lastne identitete. Prebivalstvo je najbolj zgoščeno na območju starega industrijskega jedra države ob Velikih jezerih in severno od njih. ZDA so postale največji selitveni tok na svetu.

    Deset največjih metropolitanskih območij po prebivalstvo iz leta 2010 - podatki temeljijo na popisu iz Združenih držav Amerike in ocenah popisa iz Kanade in Mehike.

    Metropolitansko območje Prebivalstvo Površina Država
    Mexico City 21.163.226 7.346 km² Mehika
    New York 18.897.109 17.405 km² ZDA
    Los Angeles 12.828.837 12.562 km² ZDA
    Chicago 9.461.105 24.814 km² ZDA
    Dallas-Fort Worth 6.371.773 24.059 km² ZDA
    Philadelphia 5.965.343 13.256 km² ZDA
    Houston 5.946.800 26.061 km² ZDA
    Toronto 5.583.064 5.906 km² Kanada
    Washington, D.C. 5.582.170 14.412 km² ZDA
    Miami 5.564.635 15.896 km² ZDA

    Števila so iz popisa 2011.


    Amerikanizacija

    Amerikanizacija imenujemo proces asimiliranja priseljencev v skupen narod in odpravljanje racionalnih razlik. Priseljenci sprejmejo jezik, kulturo, način življenja, ... V proces amerikanizacije niso bili sprejeti indijanci in črnci, ker jih je družba zavračala. Še vedno pa so prisotne rasne in socialne razlike med ljudmi.

    Kmetijstvo

    Amerika je prva kmetijska velesila na svetu, predvsem zaradi produktivnosti in visoke tehnološke razvitosti. ZDA izvozi približno tretjino pridelka, Kanada pa kar dve tretjini. Prekomerna produkcija živil je pripeljala do resnih okoljevarstvenih problemov.

    Kmetijski pasovi v Severni Ameriki

    Prerija

    Pas ekstenzivne pašne živinoreje

    Pas ekstenzivne pašne živine se razteza zahodno od 100. poldnevnika, kjer so suhe stepske pokrajine. Usmerjeno je predvsem v mesno pašno govedorejo. Največje so govedorejske farme. Ponekod je možno umetno namakanje.

    Bombažni pas

    Bombažni pas se razteza severno od Mehiškega zaliva in južno od koruznega pasa. Pojavil se je v obdobju suženjstva in zelo spremenil svojo prvotno podobo. Količine bombaža so se drastično zmanjšale ob pojavu drugih surovin. Dandanes namesto bombaža gojijo tobak, riž, perutnino, ... Bombaž uspeva le še na območjih, kjer je možno namakanje.

    Koruzni pas

    Koruzni pas se razteza južno in jugovzhodno od mlečnega pasa. Zaradi majhnih kmetij glede na potrebe trga, so le-te ogrožene. Kmetije se združujejo v zadruge in tako skupaj skrbijo za prodajo pridelka. V preteklosti je v koruznem pasu prevladovala koruza, v današnjih časih pa soja, prašičereja, mesna govedoreja.

    Pšenični pas

    Pšenični pas se razteza vzhodno od 100. poldnevnika. Prevladujejo prerije v Kanadi in Teksasu. Na tem območju so zelo velike in povsem tržno usmerjene kmetije. Ni suhih pokrajin.

    Mlečni pas

    Mlečni pas se razteza okrog Velikih jezer. Na tem območju je zelo ugodno podnebje in prevladuje mlečna govedoreja. Lokalni trg oskrbuje veliko število mest. Pogoste so t. i. hobifarme, kjer so lastniki kmetij zaposleni v drugih panogah, večinoma v mestu oz. primestju.

    Območje tropskih in subtropskih kultur

    Območje tropskih in subtropskih kultur se razteza preko Floride in Mehiškega zaliva. Na tem območju gojijo različne vrste sadja, agrumov, ...

    Obalni pas

    Obalni pas se razteza ob morju na zahodu. Na tem območju gojijo zelenjavo, cvetje, sadje, agrume, vinske trte, ... Ukvarjajo se tudi z mlečno živinorejo.

    Zanimivosti

    Kip svobode v New York-u

    Glej tudi

    Opombe

    1. Podatek za gostoto naseljenosti Severne Amerike temelji le na skupni površini kopnega (23.090.542 km2), kar je precej manj kot kopenska in vodna površina skupaj (24.709.000 km2).
    2. Ta definicija Severne Amerika vključuje le štiri najsevernejše ozemeljske enote Kanade, Grenlandije, Mehike in bližnjih Bermuda otokov – ob obali in vzhodno od Cape Hatteras, Severna Karolina – in Saint Pierre in Miquelon – ob obali in južno od Nove Fundlandije in Labradorja. Sklici vključujejo[1][2][3]
    3. Vključuje ameriško zvezno državo Havaji na istoimenskem otočju v Tihem oceanu, ki ga običajno obravnavajo kot del Oceanije.
    4. 4,0 4,1 Ker se otočje Lucayan nahaja bolj v Atlantskem oceanu kot v Karibskem morju, so Bahami del Zahodne Indije (West Indies) in tehnično niso del Karibov, čeprav jih Združeni narodi umeščajo v Karibsko skupino.
    5. Zaradi aktivnosti ognjenika Soufrière Hills julija 1995 je bila večina Plymoutha uničena in vladne službe so bile preseljene na Brades. Plymouth je ostal de jure glavno mesto.
    6. 6,0 6,1 Odvisno od definicije so Aruba, Bonaire, Curaçao, Panama in Trinidad in Tobago na ozemlju ali v Severni ali v Južni Ameriki ali v obeh Amerikah.
    7. Panama se na splošno umešča med države Severne Amerike, čeprav jo nekateri delijo pri Panamskem prekopu. Številke, navedene tukaj, se nanašajo na celotno državo.

    Sklici

    1. 1,0 1,1 "SPP Background". CommerceConnect.gov. Security and Prosperity Partnership Of North America. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 June 2008. Pridobljeno dne 14 November 2010.
    2. 2,0 2,1 "Ecoregions of North America". United States Environmental Protection Agency. Pridobljeno dne 30 May 2011.
    3. 3,0 3,1 "What's the difference between North, Latin, Central, Middle, South, Spanish and Anglo America?". About.com.
    4. Unless otherwise noted, land area figures are taken from "Demographic Yearbook—Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density" (PDF). United Nations Statistics Division. 2008. Pridobljeno dne 14 October 2010. Navedi journal zahteva |journal= (pomoč)
    5. Unless otherwise noted, population estimates are taken from Department of Economic and Social Affairs Population Division (2009). "World Population Prospects, Table A.1" (PDF). 2008 revision. United Nations. Pridobljeno dne 12 March 2009.
    6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Ocene prebivalstva so vzete iz Central Bureau of Statistics Netherlands Antilles. "Statistical information: Population". Government of the Netherlands Antilles. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 May 2010. Pridobljeno dne 14 October 2010.
    7. "Insee – Populations légales 2008 – 971-Guadeloupe" (francoščina). Insee.fr. Pridobljeno dne 31 October 2011.
    8. "Insee – Populations légales 2008 – 972-Martinique" (francoščina). Insee.fr. Pridobljeno dne 31 October 2011.
    9. 9,0 9,1 9,2 Land area figures taken from "The World Factbook: 2010 edition". Government of the United States, Central Intelligence Agency. Pridobljeno dne 14 October 2010.
    10. 10,0 10,1 10,2 These population estimates are for 2010, and are taken from "The World Factbook: 2010 edition". Government of the United States, Central Intelligence Agency. Pridobljeno dne 14 October 2010.

    Viri

    Zunanje povezave