Išči

    Sevnica

    Sevnica
    Sevnica2.JPG
    Sevnica se nahaja v Slovenija
    Sevnica
    Sevnica
    Geografska lega v Sloveniji
    Koordinati: 46°0′33.17″N 15°18′14.74″E / 46.0092139°N 15.3040944°E / 46.0092139; 15.3040944
    DržavaZastava Slovenije Slovenija
    Statistična regijaPosavska regija
    Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
    ObčinaSevnica
    Prva omemba1275
    Površina
     • Skupno5,0 km2
    Nadm. višina
    183,1 m
    Prebivalstvo
     (2019)[1]
     • Skupno4.517
     • Gostota900 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    8290 Sevnica
    ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
    Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
    Slika stare Sevnice in gradu

    Sevnica je srednje veliko mesto, ki se nahaja v Sloveniji, središče Občine Sevnica. Z okrog 5000 prebivalci je pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto se čedalje bolj spaja z Boštanjem, naseljem na nasprotnem, desnem bregu reke Save.

    V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad, ki nosi letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom sv. Martina iz 17. stoletja, neoromanska cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Florjana iz leta 1443.

    Vsebina

    Etimologija

    Starejši zapisi imena mesta Sevnica so (po letih): 1275 in Reyn vel in Liehtenwalde, 1309 officium in Lihtenwalde, 1344 Lietenueld, 1347 Liechtenwald, 1581 Sielnizza. Prvotno gre verjetno za vodno ime, saj se potok, ki se danes imenuje Sevnična, leta 1488 omenja kot Zellnitz. Ime, ki je preko pridevnika izpeljano iz besede selo »naselbina, vas«, je torej prvotno najverjetneje pomenilo »selska, vaška voda«, v danem primeru »voda, ki se pri selu, pri naselbini izliva v Savo«. Druga imenotvorna možnost je izvajanje neposredno iz občnega imena *sedlьnica, katerega pomen je bil »naselbina, kmetija«. Srednjevisokonemško ime Liehtenwald s slovenskim nima tesnejše zveze, saj njegov občnoimenski pomen »svetli gozd« kaže na listnate gozdove v okolici.

    Zgodovina

    Sevnica je bila prvič pisno omenjena leta 1275 z nemškim imenom Liehtenwalde. Kraj so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, kuga, uporni kmetje in turški vpadi, a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal. Trške pravice je naselje pod istoimenskim gradom dobilo leta 1322, pravico do prirejanja sejmov leta 1513, do letnih živinskih sejmov pa leta 1783.

    V avstro-ogrskem času je bila znana tudi pod imenom Lichtenwald. Leta 1866 je bila tu ustanovljena prva čitalnica v Posavju, tri leta kasneje pa je bil tu tudi tabor, ki je podpiral zamisli Zedinjene Slovenije. Leta 1862 je bila tod speljana železniška proga. Okrog postaje, ki je zaradi pomanjkanja prostora dobila svoje mesto izven starega dela naselja, je začel že pred prvo svetovno vojno rasti novejši del mesta. Med drugo svetovno vojno je bilo tako kot drugod v Posavju veliko ljudi na silo odvedenih z domov. Mnogi življenja v izgnanstvu in koncentracijskih taboriščih niso preživeli.

    Krajevne skupnosti v Občini Sevnica

    Znamenitosti občine Sevnica

    Slika Sevnice iz leta 1830

    Naravne znamenitosti

    Kulturne znamenitosti

    Pomembnejše cerkve

    Znani prebivalci mesta

    Sklici in opombe

    1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019.

    Zunanje povezave