Išči

    Seznam babilonskih kraljev

    Antična Mezopotamija
    EvfratTigris
    Asiriologija
    Mesta / imperiji
    Sumerija: UrukUrEridu
    KišLagašNipur
    Akadski imperij: Akad
    Babilonija: BabilonIsinSousse
    Asirija: AšurNinive
    NuziNimrud
    BabilonijaKaldeja
    ElamAmoriti
    HuritiMitaniKasiti
    Kronologija
    Sumerski kralji
    Asirski kralji
    Babilonski kralji
    Jezik
    Klinopis
    SumerščinaAkadščina
    Elamščina – Huritščina
    Mitologija
    Enuma Eliš
    GilgamešMarduk

    Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij. Eden od najbolj znanih babilonskih vladarjev je bil Hamurabi, avtor slavnega kodeksa pravic in obveznosti, znanega kot Hamurabijev zakonik.

    Vsebina

    Babilonski seznam kraljev

    Babilonski seznam kraljev je zelo specifičen starodavni seznam domnevnih babilonskih kraljev, zapisan na več lokacijah in povezan s svojim predhodnikom, seznamom sumerskih kraljev. Na obeh seznamih so dinastije, ki so vladale istočasno, napačno in brez komentarja zapisane kot zaporedne.

    Obstajajo tri različice seznama. Seznam A[1] vsebuje vse kralje od Prve babilonske dinastije do novoasirskega kralja Kandalanuja. Seznam B[2] vsebuje samo prvi dve dinastiji. Seznam C[3] vsebuje prvih sedem kraljev Druge isinske dinastije. Četrto različico je v grškem jeziku napisal Berosus, babilonski pisec iz helenističnega obdobja. Na njegovem seznamu so tudi vsi selevkidski kralji od Aleksandra Velikega do Demetrija II. Nikatorja.[4]

    Srednja bronasta doba

    Zgodnje amoritske mestne države

    Seznam kraljev Larse (39. leto Hamurabijevega vladanja)
    Kralj Hamurabi (desno) na steli z njegovim zakonikom

    Babilonsko cesarstvo

    Prva babilonska (Amoritska) dinastija

    Prva babilonska dinastija (okoli 1830–1531 pr. n. št.)

    Zgodnji kasitski vladarji

    Ti iranski vladarji niso vladali Babiloniji. Ne seznam so uvrščeni, ker se njihov seznam nadaljuje s kasnejšimi kasitskimi babilonskimi kralji.

    Pomorska dinastija (Druga babilonska dinastija)

    Dinastija dejansko ni vladala Babiloniji, temveč južnim delom nekdanje Sumerije. Na seznam je uvrščena zato, ker se tradicionalno šteje za Drugo babilonsko dinastijo.

    Pozna bronasta doba

    Kasitska dinastija (Tretja babilonska dinastija)

    Železna doba

    Četrta babilonska dinastija (Isinska dinastija)

    Ime dinastije BALA PA.ŠE je besedna igra izraza išinnu – steblo, pisano kot PA.ŠE, in je edino očitno sklicevanje na mesto Isin.[5] Dinastija je zato znana tudi kot Isinska dinastija ali Isin II.

    Peta babilonska dinastija

    Peta babilonska dinastija je znana tudi kot Druga pomorska dinastija. Dokazi, da je bila kasitska, so zelo šibki.[6]

    Šesta babilonska dinastija

    Šesta babilonska dinastija je znana tudi kot Bit-Bazijska dinastija po pokrajini, iz katere je izviral vladajoči kasitski klan.[7]

    Sedma babilonska dinastija (Elamska dinastija)

    Osma babilonska dinastija (Elamska dinastija)

    Deveta babilonska dinastija (Dinastija E)

    Kralj Nabu-apla-idina (desno)

    Deseta babilonska dinastija (Asirci in Kaldejci)

    Kralj Marduk-apla-iddina II. (levo) sklepa sporauzum z vazalnim vladarjem

    Enajsta babilonska dinastija (Novobabilonska ali Kaldejska)

    Nebukadnezar II. Babilonski (vladal 605 – 562 pr. n. št.)

    Ahemenidska Babilonija

    Leta 539 pr. n. št. je Babilonijo osvojil perzijski kralj Kir Veliki. Njegov sin je bil kasneje uradno kronan za babilonskega kralja. Na seznamu so grška imena ahemenidskih perzijskih kraljev.

    Makedonska Babilonija

    Selevkidska Babilonija

    Sklici

    1. (Britanski muzej) BM 33332.
    2. BM 38122.
    3. Arno Poebel (1955): Second Dynasty of Isin According to a New King-List Tablet, Assyriological Studies, University of Chicago Press (15).
    4. Bruno Meissner (1990): Reallexikon der Assyriologie, 6, Berlin: Walter de Gruyter, str. 90, ISBN 3-11-010051-7.
    5. J.A. Brinkman (1999), Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Ia – Kizzuwatna. 5, Walter De Gruyter, str. 183–184.
    6. Bruno Meissner (1999): Dietz Otto Edzard, ur.: Reallexikon Der Assyriologie Und Vorderasiatischen Archäologie: Meek - Mythologie, Walter De Gruyter, str. 8.
    7. J.A. Brinkman (1982): Babylonia, c. 1000 – 748 B.C. v John Boardman; I. E. S. Edwards; N. G. L. Hammond; E. Sollberger: The Cambridge Ancient History (Volume 3, Part 1), Cambridge University Press, str. 296–297.