Išči

    Seznam frankovskih kraljev

    To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.

    Frankovskemu kraljestvu sta vladali dve pomembnejši dinastiji, Merovingi, ki so ustanovili kraljestvo; in Karolingi. Časovni pregled vladarjev je težak, ker je bilo kraljestvo po stari germanski navadi pogosto razdeljeno med sinove pokojnega vladarja in potem spet združeno.


    Merovingi


    Po Klodvikovi smrti je bilo kraljestvo razdeljeno med štiri sinove:


    Soissons Pariz Orleans Reims


    Klotaire (Soissons) je po smrti bratov ali njihovih naslednikov prevzel ostala tri kraljestva. Po njegovi smrti, je bilo kraljestvo spet razdeljeno med štiri sinove:

    Soissons Pariz Orleans Metz


    Klotar II. je premagal Brunhildo Avstrazijsko in njene potomce ter združil kraljestvo. Leta 623 pa je ustvaril podkraljestvo Avstrazija, da bi pomiril nekatera trenja in zaščitil meje. Njegov sin in naslednik Dagobert I. je nadaljeval z imenovanjem podkraljev Akvitanije leta 629 in Avstrazije leta 634.


    Nevstrija in Burgundija Avstrazija Akvitanija
    Nevstrija in Burgundija Avstrazija

    Karolingi

    Karolingi so bili na začetku majordomi pod Merovingi, najprej v Avstraziji in nato v združenem frankovskem kraljestvu.

    Ko je Pipin Mali postal kralj, so dinastijo Merovingov zamenjali Karolingi.


    Frankovsko kraljestvo je bilo z Verdunsko pogodbo leta 843 razdeljeno med sinove Ludvika Pobožnega. The following table lists only the rulers in the three subdivisions, which are the kernels of later kingdoms France and Germany, leaving out Italy.

    Zahodnofrankovsko kraljestvo (današnja Francija)

    Lotaringija

    Vzhodnofrankovsko kraljestvo (današnja Nemčija)

    Names marked * were no Carolingians, but still distantly related to the dynasty.

    • Karel Plešasti (823-877), 843-877, cesar 875
    • Ludvik II. Jecljajoči (846-879), 877-879
    • Ludvik III. (863-882), 879-882, skupaj z
    • Karlman, kralj zahodnih Frankov (umrl 884), 879-884
    • Karel III. Debeli 884-888, Vzhodno kraljestvo 876-887, cesar 881
    • Odo (umrl 898), * 888-898
    • Karel III. Preprosti (879-929), 898-922
    • Robert I. (865-923), * 922-923
    • Rudolf Burgundski * 923-936
    • Ludvik IV. (914-984), 936-954
    • Lotar 954-986
    • Ludvik V., 986-987

    Po tem vlada Franciji Kapetiska dinastija. Za nadaljevanje glej seznam francoskih kraljev.

    • Lotar I. Frankovski (795-855), 817-855, cesar 840

    Po Lotarjevi smrti leta 855, se njegovo kraljestvo razdeli med njegove tri sinove:

    • Ludvik II., najstarejši sin, dobi Italjanski del kraljestva.
    • Lotar II., drugi sin, dobi frankovski del kraljestva, ki se je imenoval Lotaringija.

    Kralji Lotaringije

    Karel Plešasti dobi Lotaringijo po smrti svojega nečaka in je bil okronan za kralja v Metzu, vendar je njegov brat Ludvik II. Nemški temu nasprotoval, leta 870 je bila, v skladu z Meersensko pogodbo Lotaringija razdeljen med dva brata in posledično njihove sinove. Leta 880 je po pogodbi iz Ribemonta celotno Lotaringijo dobil Ludvik III. Mlajši, sin Ludvika Nemškega.

    • Ludvik III. Mlajši 880-882
    • Karel III. Debeli 882-887
    • Arnulf Koroški 887-895
    • Zwentibold (870/1-900), nezakonski sin Arnulfa Koroškega, 895-900
    • Ludvik IV. (893-911), 900-911
    • Karel III. Francoski (879-929), 911-922

    Po tem, ko je bila Lotaringija trajno zajeta v Vzhodnofrankovsko državo in Sveto rimsko cesarstvo. Za nadaljevanje glej Seznam nemških kraljev.

    • Ludvik II. Nemški (804-876), 843-876
    • Ludvik III. Mlajši 876-882 (Vzhodnofrankovska, Saška, Turingija, pozneje tudi Bavarska)
    • Karloman Bavarski (830-880), 876-880 (Bavarska)
    • Karel III. Debeli, 876-887 (Alemanija in Retija, pozneje vse), cesar 881
    • Arnulf Koroški, 887-899, cesar 896
    • Ludvik IV. (893-911), 899-911

    Po tem Konrad I. Nemški vlada med 911-918, sledi mu Saška dinastija Otonov. Ti dogodki običajno štejejo za začetek nemškega kraljestva in Svetega rimskega cesarstva.