Išči

    Seznam slovenskih besed japonskega izvora

    Besede japonskega izvora si je sposodilo veliko svetovnih jezikov. Mnogo teh besed je preprosto prečrkovanje japonskih besed, ki se nanašajo na japonsko kulturo in bitnost.

    Umetnost

    anime 
    アニメ, japonska animirana risanka
    bonsai 
    盆栽, »pladenjsko vrtnarstvo«; umetnost vzgajanja miniaturnih dreves
    boke 
    (iz ぼけ, boke, »zabrisanost«), fotografska ali snemalna tehnika upodobitve predmetov z ozadjem zunaj gorišča
    čoka 
    長歌, »dolga pesem«; vrsta japonske poezije
    gaiden 
    外伝, »zunanja legenda«; stranska zgodba
    haiku 
    俳句, zelo kratka pesnitev sestavljena iz treh vrstic, prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem
    hentai 
    変態, eksplicitno spolno ali pornografsko umetniško delo
    ikebana 
    生花, vrsta ureditve rož
    kabuki 
    歌舞伎, tradicionalna oblika japonskega gledališča
    karaoke 
    カラオケ, »prazni orkester«; vrsta zabave, kjer ljubiteljski pevec spremlja posneto glasbo
    manga 
    漫画, japonski stripi
    necuke
    根付, zatik za zavezovanje prepasnice kimona in tudi za pripenjanje majhnih predmetov kot sta inro in kinčaku: včasih lepo izrezljan.
    noh 
    能, pomembna oblika japonske glasbene drame
    origami 
    折り紙, umetniško oblikovanje likov z zlaganjem papirja
    otaku 
    オタク ali おたく ali ヲタク, navdušenec, entuziast (slabšalno)
    renga 
    連歌, »renged poetry«; vrsta japonskega sodelujočega pesništva
    seijuu 
    声優, igralec/igralka, ki posoja glas likom v animaciji, videoigrah, filmih
    senrju 
    川柳, kratka oblika pesništva, podobna haikuju
    sumi-e 
    墨絵, japonska slika v črnem črnilu
    taiko 
    太鼓, velik boben
    tanka 
    短歌, »kratko pesništvo«; oblika japonskega pesništva, starejšega od haikuja
    ukijo-e 
    浮世絵, vrsta tiskanega umetniškega dela ali slike na lesu
    utamakura 
    歌枕, retorična tehnika iz Wake
    vaka 
    和歌, vrsta japonskega pesništva, ki je velikokrat povezano s tanko

    Izrazoslovje vojaštva in borilnih veščin

    aikidžutsu 
    合気術 (aikijujutsu, 合気柔術), oblika samoobrambe, razvita v fevdalnih časih
    ašigaru 
    足軽, pehotni vojaki srednjeveške Japonske [1]
    banzai 
    万歳 »deset tisoč let«; blagoslov za cesarje
    bo 
    棒, dolga, običajno bambusova palica, uporabljena kot orožje
    bokken 
    木剣, leseni meč, uporabljen za trening
    budo 
    武道, japonska borilna veščina
    buši 
    武士, bojevnik, pripadnik vojaškega stanu, samuraj [1]
    bušido 
    武士道, »[[pot bojevnika] V prenesenem pomenu častni kodeks samurajev]«
    dodžo 
    道場, (dojo) boilna dvorana, prostor za vadbo borilnih veščin
    gendai budo 
    現代 武道, »novodobne borilne veščine«; veščine, osnovane po letu 1868
    aikido 
    合気道, veščina samoobrambe, pri kateri napadalca ni nujno poškodovati
    iaido 
    居合道, veščina potega, zamaha in spravitve meča v nožnico v enem samem tekočem dejanju
    judo (džudo)
    柔道, borilna veščina, šport in filozofija, razvita iz jujitsa, podobna športni rokoborbi
    karate-do 
    空手道, »pot prazne roke«: japonska borilna veščina, v osnovi s poudarkom na udarcih s pestmi in nogami
    kendo 
    剣道, japonska veščina modernega športnega mečevanja z lesenimi meči
    kjudo 
    弓道, japonsko lokostrelstvo
    sumo 
    相撲, japonska oblika rokoborbe
    hara-kiri 
    腹切り (=seppuku); obredni samomor (slabšalno, nevljudno)
    hončo 
    (from 班長, hančo)
    džu džicu
    (jujutsu; Jiu jitsu), 柔術, sistem borilnih veščin za vsestransko goloroko borbo
    kamikaze 
    神風, samomorilski piloti med drugo svetovno vojno (japonska raba je drugačna - pomeni »božanski veter«, ki je v 11. ali 12. stol. razgnal mongolsko invazijsko ladjevje, ki je napadalo Japonsko)
    kata 
    型, zaključeni niz gibov rok in nog in pomikov telesa v prostoru, ki z namenom samostojne vadbe simulira obrambno-napadalne trenutke v mnogo borilnih veščinah
    katana 
    刀, dolgi japonski meč, prirejen za nošenje s ostrino navzgor [1] (ali japonska sablja na splošno)
    kendžucu 
    剣術, veščina starejšega bojevniškega mečevanja
    kiai 
    気合, krik oz. glasen izdih, prisoten v mnogo borilnih veščinah kot pripomoček za osredotočenje energije med izvajanjem tehnik
    korju 
    古流, t. i. klasične oz. starodobne borilne veščine, osnovane pred letom 1868
    nindža 
    (ninja) 忍者, bojevnik starodobne japonske, poleg ostalega vešč tudi »vohunskih spretnosti« (prikrito delovanje, kamuflaža, zbiranje informacij, atentati, preživetje v naravi...), zaradi katerih so se o njih spletle mnoge nadnaravne legende in miti
    nunčake 
    ヌンチャク, orožje, sestavljeno iz dveh palic, na vrhovih povezanih z vrvjo ali verigo
    randori 
    乱取り, oblika vadbe v borilnih veščinah, ki nima predpisanega poteka in vključuje več napadalcev
    ronin 
    浪人, samuraj, ki je v času fevdalne Japonske izgubil gospodarja
    sai 
    orožje, podobno bodalu, ki ima na vrhu držala topa viličasta izrastka
    samuraj 
    侍, poklicni bojevnik v obdobju fevdalne Japonske, ki je bil del istoimenske posebne kaste
    sepuku 
    切腹, obredni samomor s prerezanjem trebuha; harakiri [1]
    vakizaši 
    脇差, kratki japonski meč, podoben katani, vendar krajši. Nosil se je skupaj s katano
    jodžimbo 
    用心棒, telesni stražar, oseba zadolžena za varnost, včasih poklicni morilec
    jumi 
    弓, japonski asimetrični dolgi lok, navadno izdelan iz več lepljenih plasti bambusa [1]
    zanbato 
    斬馬刀, dobesedno »meč za ubijanje konj«, posebno velika vrsta meča, veliko rezilo na drogu.

    Pisava

    • Štiri japonske pisave:
    hiragana 
    平仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav
    katakana 
    片仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav
    kandži 
    漢字, japonščina zapisana v kitajskih pismenkah, ena od štirih japonskih pisav
    romadži 
    ローマ字, latinica, zapis japonščine z latinico
    kana 
    仮名, skupen izraz za hiragano in katakano
    furigana 
    ふりがな, znak kane, ki stoji ob kandžijski pismenki in označuje naglas
    hebon-šiki 
    ヘボン式, Hepburnovo latinično prečrkovanje
    kunrei-šiki 
    latinično prečrkovanje (monbušo), 訓令式, dobesedno »kabinetna ureditev«, sistem za zapis japonščine z znaki latinice
    kunjomi 
    訓読み, izgovorjava besede, ki izvira iz japonščine, preden je ta prevzela pismenke kandži (in kitajsko izgovorjavo) od Kitajcev
    modžibake 
    文字化け, »polomljeni znaki«; rezultat poskusa prikaza besedila v japonskem naboru znakov s programom, ki ni prirejen za to
    nipon-šiki 
    latinično prečrkovanje, 日本式, sistem latiničnega prečrkovanja, ki se strogo drži sistema zapisa kane, zato ga japonski govorci lažje osvojijo
    onjomi 
    音読み, japonski približek izvorni kitajski izgovorjavi pismenke kandži
    rosijadži 
    (cirilizacija japonščine), ロシア字 (kiriru modži, キリル文字)

    Dom

    futon 
    布団, vrsta žimnice, ki je sestavni del japonske postelje
    šodži 
    障子, prosojen rižev papir z lesenim ogrodjem, uporablja se za ločevanje sob ali kot vrata
    tatami 
    畳, tradicionalna japonska rogoznica iz pletene slame

    Oblačenje

    geta 
    下駄, par japonskih lesenih cokel, ki se nosijo s tradicionalnimi japonskimi oblačili, kot je kimono
    kimono 
    着物, tradicionalno dolgo oblačilo v obliki halje, ki ga še vedno nosijo ženske, moški in otroci
    obi 
    帯, širok pas, ki se zveže zadaj, za zapetje kimona
    jukata 
    浴衣 ali ゆかた, vrsta vsakdanjega kimona, dobesedno »kopelna obleka«, ki se sestoji iz enega velikega kosa blaga z dvema širokima rokavoma
    zori 
    草履, sandale, narejene iz riževe bilke ali lakiranega lesa, ki se nosijo s kimonom pri svečanih prilikah
    gaku-ran 
    学ラン, japonska šolska uniforma za dečke
    serafuku 
    セーラー服, japonska šolska uniforma za deklice

    Kulinarika

    bento 
    弁当, obrok iz ene porcije
    edamame 
    枝豆, sojina zrna, kuhana cela v zelenem stroku in postrežena s soljo
    fugu 
    河豚 ali フグ, meso strupene ribe napihovalke,ki ga pripravljajo posebej izurjeni kuharji
    gjokuro 
    玉露, zelo drag čaj, ki se nabira na poseben način
    hibači 
    火鉢, majhen, prenosni žar na oglje
    kaki 
    柿, sadje
    matča 
    抹茶, zeleni čaj v prahu ki se uporablja v japonskem čajnem obredu
    miso 
    味噌, gosta pasta, narejena s fermentacijo soje s soljo
    nindžin 
    人参, korenje
    nori 
    海苔, »morski mah«; narejen iz užitnih vrst morskih trav s postopkom rezanja in sušenja, podobnim izdelovanju papirja.
    ramen 
    ラーメン, japonska različica kitajske juhe z rezanci
    sake 
    酒, alkoholna pijača, ki jo pridobivajo iz riža
    sašimi 
    刺身, japonska delikatesa na tenko narezanih čim bolj svežih morskih sadežev, postreženih samo z omako
    šabu šabu 
    しゃぶしゃぶ, obrok, pri katerem vsak udeleženec kuha svojo hrano v svojem loncu iz različnih surovih sestavin
    goba šiitake 
    椎茸, užitna goba, ki jo gojijo na drevesu šii
    soj 
    iz šoju 醤油 soja
    šoju 
    japonska sojina omaka
    soba 
    蕎麦, tanki rjavi ajdovi rezanci
    sukijaki 
    すき焼き ali スキヤキ, jed v slogu nabemono (enolončnica), sestavljena med drugim iz tenko narezane goverdine, tofuja, rezancev konnyaku, pora, čebule, kitajskega zelja in gob enoki.
    suši 
    鮨 ali 鮓 ali 寿司, jed iz kisanega riža skupaj z drugimi sestavinami kot so npr. surova riba, surove ali kuhane školjke ali zelenjava
    tabemono 
    食べ物, splošen japonski izraz za hrano
    tamari 
    たまり, tekočina, ki jo dobimo s stiskanjem sojinih semen
    tempura 
    天麩羅, klasični japonski ocvrti morski sadeži in zelenjava v testu
    terijaki 
    照焼き ali テリヤキ, kuharska tehnika, pri kateri ribe ali meso pražijo v sladki sojini marinadi
    tofu 
    豆腐, sojina strjenka, narejena s koagulacijo sojinega mleka s kalcijevim sulfatom, nigarijem ali drugim, in stisnjena v kocke, podobno kot iz mleka delajo sir
    udon 
    饂飩, vrsta debelih pšeničnih rezancev
    umami 
    旨味 ali うま味, osnovni okus japonske ali kitajske kuhinje, tudi okus nekaterih dodatkov ( npr. Mononatrijev glutamat)
    unagi 
    鰻 ali 鰍, jegulja
    vasabi 
    山葵 ali わさび, začimbnica močnega okusa, znana kot japonski hren
    jakitori 
    焼き鳥, vrsta piščančjega kebaba

    Vlada in politika

    bakufu 
    幕府, vladavina šoguna; šogunat
    daimjo 
    大名, »velika imena«; fevdalni gospod, glavar bojevniške rodbine ali klana [1]
    Kimigajo 
    君が代", japonska himna
    mikado 
    帝, zastareli izraz za cesarja, posebej za japonskega cesarja
    sesšo 
    摂政, je častni naslov ki ga dobi regent ki je imenovan za pomoč cesarju dokler je le ta še v otroških letih
    šogun 
    将軍, naziv »začasnega« (dejansko je imel šogun oblast dokler jo je lahko obdržal) vojaškega vladarja Japonske, ki ga je v času od 1192 do konca 19. stoletja nosilo mnogo vladarjev
    taikō 
    太閤, naziv podeljen upokojenemu sesšoju
    tennō 
    天皇, japonski cesar
    tikoon 
    大君, »veliki princ«, častni naslov šoguna, kasneje se uporaba razširi na bogate poslovneže
    zaibacu 
    財閥, »denarna klika« ali konglomerat

    Religija

    kami 
    神, japonska beseda za kakršnokoli vrsto boga ali nadnaravnega bitja
    šinto 
    神道, izvorna japonska religija
    torii 
    鳥居, tradicionalna japonska vrata, ki se navadno nahajajo pri pristopu v svetišče šinto
    zazen 
    座禅, sedeča meditacija; dobesedno »sedeča koncentracija«
    zen 
    禅, veja mahayana budizma

    Drugo

    akita 
    秋田 (iz 秋田犬, akitainu ali akitaken), Akita Inu, pasma ogromnega japonskega psa
    gejša 
    芸者, tradicionalne japonske umetnice in zabavljačice
    ginkgo 
    銀杏, rastlina Dvokrpi ginko
    gisu
    go 
    碁, strateška namizna igra za dva igralca, ki temelji na zavzemanju ozemlja
    hanko 
    判子 ali ハンコ (ali inkan : 印鑑), imenski pečat, ki se običajno uporablja na japonskem namesto podpisa
    ičiban 
    一番, »številka ena«; prvi ali najboljši
    jamamaj 
    山繭, japonska sviloprejka (Antheraea yamamai)
    kampaku 
    関白, naziv regenta, ki pomaga cesarju
    koi 
    鯉, zahodna raba: okrasne vrste navadnega krapa (v japonščini to preprosto pomeni »krap« -- okrasne vrste se imenujejo »nišikigoi« 錦鯉)
    kokjo 
    皇居, japonska vladarska palača
    kudzu 
    葛 ali クズ, vrsta japonskega vina; vzgojeno na japonskem, na zahodu se ga smatra kot plevel
    nidžubaši 
    二重橋, most do japonske vladarske palače
    rikša 
    (iz 人力車, džinrikiša), voz, ki ga vleče človek
    sajonara ali sajounara 
    さよなら ali さようなら japonski izraz za »nasvidenje«
    sensei 
    先生, japonski izraz za »mojstra«, »učitelja« ali »zdravnika«. Lahko se uporablja kot referenco za katerokoli vplivno osebnost, kot so šolski učitelji, profesorji, duhovniki ali politiki.
    šakuhači 
    尺八, japonska flavta narejena iz bambusa
    šiacu 
    指圧, vrsta masaže
    šiba inu 
    柴犬, najmanjši od šestih izvirnih japonskih vrst psov
    skoš 
    (iz 少し, sukoši), majhna količina
    šinkansen 
    新幹線, hitra železnica na Japonskem
    tanuki 
    狸, japonsko ime za žival, Nyctereutes procyonoides, ki je znana tudi kot rakunasti pes
    cunami 
    (starejše tsunami) 津波, dobesedno pomeni »val v pristanišču«; velik val plime
    cucugamuši 
    (»bolezen, ki jo povzroči žuželka« = scrub typhus) - vrste pegavega tifusa
    jakuza 
    やくざ, japonska organizirana kriminalna združba - japonska mafija in njeni pripadniki

    Sklici

    1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Culiberg Luka (2017). Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, Slovarček japonskih izrazov. Narodni muzej Slovenije. str. 365. COBISS 289999872. ISBN 978-961-6981-15-6.