Išči

    Seznam slovenskih besed japonskega izvora

    Besede japonskega izvora si je sposodilo veliko svetovnih jezikov. Mnogo teh besed je preprosto prečrkovanje japonskih besed, ki se nanašajo na japonsko kulturo in bitnost.

    Vsebina

    Umetnost

    anime
    アニメ, japonska animirana risanka
    bonsai
    盆栽, »pladenjsko vrtnarstvo«; umetnost vzgajanja miniaturnih dreves
    boke
    (iz ぼけ, boke, »zabrisanost«), fotografska ali snemalna tehnika upodobitve predmetov z ozadjem zunaj gorišča
    čoka
    長歌, »dolga pesem«; vrsta japonske poezije
    gaiden
    外伝, »zunanja legenda«; stranska zgodba
    haiku
    俳句, zelo kratka pesnitev sestavljena iz treh vrstic, prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem
    hentai
    変態, eksplicitno spolno ali pornografsko umetniško delo
    ikebana
    生花, vrsta ureditve rož
    kabuki
    歌舞伎, tradicionalna oblika japonskega gledališča
    karaoke
    カラオケ, »prazni orkester«; vrsta zabave, kjer ljubiteljski pevec spremlja posneto glasbo
    manga
    漫画, japonski stripi
    necuke
    根付, zatik za zavezovanje prepasnice kimona in tudi za pripenjanje majhnih predmetov kot sta inro in kinčaku: včasih lepo izrezljan.
    noh
    能, pomembna oblika japonske glasbene drame
    origami
    折り紙, umetniško oblikovanje likov z zlaganjem papirja
    otaku
    オタク ali おたく ali ヲタク, navdušenec, entuziast (slabšalno)
    renga
    連歌, »renged poetry«; vrsta japonskega sodelujočega pesništva
    seijuu
    声優, igralec/igralka, ki posoja glas likom v animaciji, videoigrah, filmih
    senrju
    川柳, kratka oblika pesništva, podobna haikuju
    sumi-e
    墨絵, japonska slika v črnem črnilu
    taiko
    太鼓, velik boben
    tanka
    短歌, »kratko pesništvo«; oblika japonskega pesništva, starejšega od haikuja
    ukijo-e
    浮世絵, vrsta tiskanega umetniškega dela ali slike na lesu
    utamakura
    歌枕, retorična tehnika iz Wake
    vaka
    和歌, vrsta japonskega pesništva, ki je velikokrat povezano s tanko

    Izrazoslovje vojaštva in borilnih veščin

    aikidžutsu
    合気術 (aikijujutsu, 合気柔術), oblika samoobrambe, razvita v fevdalnih časih
    ašigaru
    足軽, pehotni vojaki srednjeveške Japonske [1]
    banzai
    万歳 »deset tisoč let«; blagoslov za cesarje
    bo
    棒, dolga, običajno bambusova palica, uporabljena kot orožje
    bokken
    木剣, leseni meč, uporabljen za trening
    budo
    武道, japonska borilna veščina
    buši
    武士, bojevnik, pripadnik vojaškega stanu, samuraj [1]
    bušido
    武士道, »[[pot bojevnika] V prenesenem pomenu častni kodeks samurajev]«
    dodžo
    道場, (dojo) boilna dvorana, prostor za vadbo borilnih veščin
    gendai budo
    現代 武道, »novodobne borilne veščine«; veščine, osnovane po letu 1868
    aikido
    合気道, veščina samoobrambe, pri kateri napadalca ni nujno poškodovati
    iaido
    居合道, veščina potega, zamaha in spravitve meča v nožnico v enem samem tekočem dejanju
    judo (džudo)
    柔道, borilna veščina, šport in filozofija, razvita iz jujitsa, podobna športni rokoborbi
    karate-do
    空手道, »pot prazne roke«: japonska borilna veščina, v osnovi s poudarkom na udarcih s pestmi in nogami
    kendo
    剣道, japonska veščina modernega športnega mečevanja z lesenimi meči
    kjudo
    弓道, japonsko lokostrelstvo
    sumo
    相撲, japonska oblika rokoborbe
    hara-kiri
    腹切り (=seppuku); obredni samomor (slabšalno, nevljudno)
    hončo
    (from 班長, hančo)
    džu džicu
    (jujutsu; Jiu jitsu), 柔術, sistem borilnih veščin za vsestransko goloroko borbo
    kamikaze
    神風, samomorilski piloti med drugo svetovno vojno (japonska raba je drugačna - pomeni »božanski veter«, ki je v 11. ali 12. stol. razgnal mongolsko invazijsko ladjevje, ki je napadalo Japonsko)
    kata
    型, zaključeni niz gibov rok in nog in pomikov telesa v prostoru, ki z namenom samostojne vadbe simulira obrambno-napadalne trenutke v mnogo borilnih veščinah
    katana
    刀, dolgi japonski meč, prirejen za nošenje s ostrino navzgor [1] (ali japonska sablja na splošno)
    kendžucu
    剣術, veščina starejšega bojevniškega mečevanja
    kiai
    気合, krik oz. glasen izdih, prisoten v mnogo borilnih veščinah kot pripomoček za osredotočenje energije med izvajanjem tehnik
    korju
    古流, t. i. klasične oz. starodobne borilne veščine, osnovane pred letom 1868
    nindža
    (ninja) 忍者, bojevnik starodobne japonske, poleg ostalega vešč tudi »vohunskih spretnosti« (prikrito delovanje, kamuflaža, zbiranje informacij, atentati, preživetje v naravi...), zaradi katerih so se o njih spletle mnoge nadnaravne legende in miti
    nunčake
    ヌンチャク, orožje, sestavljeno iz dveh palic, na vrhovih povezanih z vrvjo ali verigo
    randori
    乱取り, oblika vadbe v borilnih veščinah, ki nima predpisanega poteka in vključuje več napadalcev
    ronin
    浪人, samuraj, ki je v času fevdalne Japonske izgubil gospodarja
    sai
    orožje, podobno bodalu, ki ima na vrhu držala topa viličasta izrastka
    samuraj
    侍, poklicni bojevnik v obdobju fevdalne Japonske, ki je bil del istoimenske posebne kaste
    sepuku
    切腹, obredni samomor s prerezanjem trebuha; harakiri [1]
    vakizaši
    脇差, kratki japonski meč, podoben katani, vendar krajši. Nosil se je skupaj s katano
    jodžimbo
    用心棒, telesni stražar, oseba zadolžena za varnost, včasih poklicni morilec
    jumi
    弓, japonski asimetrični dolgi lok, navadno izdelan iz več lepljenih plasti bambusa [1]
    zanbato
    斬馬刀, dobesedno »meč za ubijanje konj«, posebno velika vrsta meča, veliko rezilo na drogu.

    Pisava

    hiragana
    平仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav
    katakana
    片仮名, japonska zlogovna pisava, ena od štirih japonskih pisav
    kandži
    漢字, japonščina zapisana v kitajskih pismenkah, ena od štirih japonskih pisav
    romadži
    ローマ字, latinica, zapis japonščine z latinico
    kana
    仮名, skupen izraz za hiragano in katakano
    furigana
    ふりがな, znak kane, ki stoji ob kandžijski pismenki in označuje naglas
    hebon-šiki
    ヘボン式, Hepburnovo latinično prečrkovanje
    kunrei-šiki
    latinično prečrkovanje (monbušo), 訓令式, dobesedno »kabinetna ureditev«, sistem za zapis japonščine z znaki latinice
    kunjomi
    訓読み, izgovorjava besede, ki izvira iz japonščine, preden je ta prevzela pismenke kandži (in kitajsko izgovorjavo) od Kitajcev
    modžibake
    文字化け, »polomljeni znaki«; rezultat poskusa prikaza besedila v japonskem naboru znakov s programom, ki ni prirejen za to
    nipon-šiki
    latinično prečrkovanje, 日本式, sistem latiničnega prečrkovanja, ki se strogo drži sistema zapisa kane, zato ga japonski govorci lažje osvojijo
    onjomi
    音読み, japonski približek izvorni kitajski izgovorjavi pismenke kandži
    rosijadži
    (cirilizacija japonščine), ロシア字 (kiriru modži, キリル文字)

    Dom

    futon
    布団, vrsta žimnice, ki je sestavni del japonske postelje
    šodži
    障子, prosojen rižev papir z lesenim ogrodjem, uporablja se za ločevanje sob ali kot vrata
    tatami
    畳, tradicionalna japonska rogoznica iz pletene slame

    Oblačenje

    geta
    下駄, par japonskih lesenih cokel, ki se nosijo s tradicionalnimi japonskimi oblačili, kot je kimono
    kimono
    着物, tradicionalno dolgo oblačilo v obliki halje, ki ga še vedno nosijo ženske, moški in otroci
    obi
    帯, širok pas, ki se zveže zadaj, za zapetje kimona
    jukata
    浴衣 ali ゆかた, vrsta vsakdanjega kimona, dobesedno »kopelna obleka«, ki se sestoji iz enega velikega kosa blaga z dvema širokima rokavoma
    zori
    草履, sandale, narejene iz riževe bilke ali lakiranega lesa, ki se nosijo s kimonom pri svečanih prilikah
    gaku-ran
    学ラン, japonska šolska uniforma za dečke
    serafuku
    セーラー服, japonska šolska uniforma za deklice

    Kulinarika

    bento
    弁当, obrok iz ene porcije
    edamame
    枝豆, sojina zrna, kuhana cela v zelenem stroku in postrežena s soljo
    fugu
    河豚 ali フグ, meso strupene ribe napihovalke,ki ga pripravljajo posebej izurjeni kuharji
    gjokuro
    玉露, zelo drag čaj, ki se nabira na poseben način
    hibači
    火鉢, majhen, prenosni žar na oglje
    kaki
    柿, sadje
    matča
    抹茶, zeleni čaj v prahu ki se uporablja v japonskem čajnem obredu
    miso
    味噌, gosta pasta, narejena s fermentacijo soje s soljo
    nindžin
    人参, korenje
    nori
    海苔, »morski mah«; narejen iz užitnih vrst morskih trav s postopkom rezanja in sušenja, podobnim izdelovanju papirja.
    ramen
    ラーメン, japonska različica kitajske juhe z rezanci
    sake
    酒, alkoholna pijača, ki jo pridobivajo iz riža
    sašimi
    刺身, japonska delikatesa na tenko narezanih čim bolj svežih morskih sadežev, postreženih samo z omako
    šabu šabu
    しゃぶしゃぶ, obrok, pri katerem vsak udeleženec kuha svojo hrano v svojem loncu iz različnih surovih sestavin
    goba šiitake
    椎茸, užitna goba, ki jo gojijo na drevesu šii
    soj
    iz šoju 醤油 soja
    šoju
    japonska sojina omaka
    soba
    蕎麦, tanki rjavi ajdovi rezanci
    sukijaki
    すき焼き ali スキヤキ, jed v slogu nabemono (enolončnica), sestavljena med drugim iz tenko narezane goverdine, tofuja, rezancev konnyaku, pora, čebule, kitajskega zelja in gob enoki.
    suši
    鮨 ali 鮓 ali 寿司, jed iz kisanega riža skupaj z drugimi sestavinami kot so npr. surova riba, surove ali kuhane školjke ali zelenjava
    tabemono
    食べ物, splošen japonski izraz za hrano
    tamari
    たまり, tekočina, ki jo dobimo s stiskanjem sojinih semen
    tempura
    天麩羅, klasični japonski ocvrti morski sadeži in zelenjava v testu
    terijaki
    照焼き ali テリヤキ, kuharska tehnika, pri kateri ribe ali meso pražijo v sladki sojini marinadi
    tofu
    豆腐, sojina strjenka, narejena s koagulacijo sojinega mleka s kalcijevim sulfatom, nigarijem ali drugim, in stisnjena v kocke, podobno kot iz mleka delajo sir
    udon
    饂飩, vrsta debelih pšeničnih rezancev
    umami
    旨味 ali うま味, osnovni okus japonske ali kitajske kuhinje, tudi okus nekaterih dodatkov ( npr. Mononatrijev glutamat)
    unagi
    鰻 ali 鰍, jegulja
    vasabi
    山葵 ali わさび, začimbnica močnega okusa, znana kot japonski hren
    jakitori
    焼き鳥, vrsta piščančjega kebaba

    Vlada in politika

    bakufu
    幕府, vladavina šoguna; šogunat
    daimjo
    大名, »velika imena«; fevdalni gospod, glavar bojevniške rodbine ali klana [1]
    Kimigajo
    君が代", japonska himna
    mikado
    帝, zastareli izraz za cesarja, posebej za japonskega cesarja
    sesšo
    摂政, je častni naslov ki ga dobi regent ki je imenovan za pomoč cesarju dokler je le ta še v otroških letih
    šogun
    将軍, naziv »začasnega« (dejansko je imel šogun oblast dokler jo je lahko obdržal) vojaškega vladarja Japonske, ki ga je v času od 1192 do konca 19. stoletja nosilo mnogo vladarjev
    taikō
    太閤, naziv podeljen upokojenemu sesšoju
    tennō
    天皇, japonski cesar
    tikoon
    大君, »veliki princ«, častni naslov šoguna, kasneje se uporaba razširi na bogate poslovneže
    zaibacu
    財閥, »denarna klika« ali konglomerat

    Religija

    kami
    神, japonska beseda za kakršnokoli vrsto boga ali nadnaravnega bitja
    šinto
    神道, izvorna japonska religija
    torii
    鳥居, tradicionalna japonska vrata, ki se navadno nahajajo pri pristopu v svetišče šinto
    zazen
    座禅, sedeča meditacija; dobesedno »sedeča koncentracija«
    zen
    禅, veja mahayana budizma

    Drugo

    akita
    秋田 (iz 秋田犬, akitainu ali akitaken), Akita Inu, pasma ogromnega japonskega psa
    gejša
    芸者, tradicionalne japonske umetnice in zabavljačice
    ginkgo
    銀杏, rastlina Dvokrpi ginko
    gisu
    go
    碁, strateška namizna igra za dva igralca, ki temelji na zavzemanju ozemlja
    hanko
    判子 ali ハンコ (ali inkan : 印鑑), imenski pečat, ki se običajno uporablja na japonskem namesto podpisa
    ičiban
    一番, »številka ena«; prvi ali najboljši
    jamamaj
    山繭, japonska sviloprejka (Antheraea yamamai)
    kampaku
    関白, naziv regenta, ki pomaga cesarju
    koi
    鯉, zahodna raba: okrasne vrste navadnega krapa (v japonščini to preprosto pomeni »krap« -- okrasne vrste se imenujejo »nišikigoi« 錦鯉)
    kokjo
    皇居, japonska vladarska palača
    kudzu
    葛 ali クズ, vrsta japonskega vina; vzgojeno na japonskem, na zahodu se ga smatra kot plevel
    nidžubaši
    二重橋, most do japonske vladarske palače
    rikša
    (iz 人力車, džinrikiša), voz, ki ga vleče človek
    sajonara ali sajounara
    さよなら ali さようなら japonski izraz za »nasvidenje«
    sensei
    先生, japonski izraz za »mojstra«, »učitelja« ali »zdravnika«. Lahko se uporablja kot referenco za katerokoli vplivno osebnost, kot so šolski učitelji, profesorji, duhovniki ali politiki.
    šakuhači
    尺八, japonska flavta narejena iz bambusa
    šiacu
    指圧, vrsta masaže
    šiba inu
    柴犬, najmanjši od šestih izvirnih japonskih vrst psov
    skoš
    (iz 少し, sukoši), majhna količina
    šinkansen
    新幹線, hitra železnica na Japonskem
    tanuki
    狸, japonsko ime za žival, Nyctereutes procyonoides, ki je znana tudi kot rakunasti pes
    cunami
    (starejše tsunami) 津波, dobesedno pomeni »val v pristanišču«; velik val plime
    cucugamuši
    (»bolezen, ki jo povzroči žuželka« = scrub typhus) - vrste pegavega tifusa
    jakuza
    やくざ, japonska organizirana kriminalna združba - japonska mafija in njeni pripadniki

    Sklici

    1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Culiberg Luka (2017). Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, Slovarček japonskih izrazov. Narodni muzej Slovenije. str. 365. COBISS 289999872. ISBN 978-961-6981-15-6.