Išči

    Silicij

    Silicij, 14Si
    SiliconCroda.jpg
    Silicij
    IzgovarjavaIPA: [silícij]
    Videzkristaliničen, odbojen z modrikastimi ploskvami
    Standardna atomska teža Ar, std(Si)[28,08428,086] običajno: 28,085
    Silicij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    C

    Si

    Ge
    aluminijsilicijfosfor
    Vrstno število (Z)14
    Skupinaskupina 14 (ogljikova skupina)
    Periodaperioda 3
    Blok  blok p
    Razporeditev elektronov[Ne] 3s2 3p2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 4
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče1414 °C
    Vrelišče3265 °C
    Gostota (blizu s.t.)2,3290 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)2,57 g/cm3
    Talilna toplota50,21 kJ/mol
    Izparilna toplota383 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta19,789 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.635 1.829 2.066 2.363 2.748 3.264
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−4, −3, −2, −1, 0,[1] +1,[2] +2, +3, +4 (amfoterni oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,90
    Ionizacijske energije
    • 1.: 786,5 kJ/mol
    • 2.: 1577,1 kJ/mol
    • 3.: 3231,6 kJ/mol
    • (več)
    Atomski polmerempirično: 111 pm
    Kovalentni polmer111 pm
    Van der Waalsov polmer210 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte silicija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturadiamantna kubična
    Diamond cubic kristalna struktura za silicij
    Hitrost zvoka tanka palica8433 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezek2,6 µm/(m·K) (pri 25 °C)
    Toplotna prevodnost149 W/(m·K)
    Električna upornost2,3 · 103 Ω·m (pri 20 °C)[3]
    Prepovedani pas1,12 eV (pri 300 K)
    Magnetna ureditevdiamagnetična[4]
    Magnetna susceptibilnost−3,9·10−6 cm3/mol (298 K)[5]
    Youngov modul130–188 GPa[6]
    Strižni modul51–80 GPa[6]
    Stisljivostni modul97,6 GPa[6]
    Poissonovo razmerje0,064–0,28[6]
    Mohsova trdota6,5
    Številka CAS7440-21-3
    Zgodovina
    Poimenovanjepo latinskem izrazu 'silex', rodilnik 'silicis', kar pomeni kremen
    PredictionAntoine Lavoisier (1787)
    Odkritje in prva izolacijaJöns Jacob Berzelius[7][8] (1823)
    PoimenovalThomas Thomson (1817)
    Najpomembnejši izotopi silicija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    28Si 92,2% stabilen
    29Si 4,7% stabilen
    30Si 3,1% stabilen
    31Si sled 2,62 h β 31P
    32Si sled 153 y β 32P
    Kategorija Kategorija: Silicij
    · pogovor · · | reference

    Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14. Ta tetravalentni metaloid je manj reaktiven od svojega kemijskega analoga ogljika. Je drugi najpogostejši element v Zemljini skorji; prispeva kar 25,7 % njene teže. Nahaja se v ilovici, ortoklazu, granitu, kremenjaku in pesku, pretežno v obliki silicijevega dioksida in silikatih (spojinah, ki vsebujejo silicij, kisik in kovine). Silicij je glavna sestavina stekla, cementa, keramike, večine polprevodniških naprav, in silikonih.

    Vsebina

    Lastnosti

    V svoji kristalni obliki ima silicij kovinski lesk in sivkasto barvo. Čeprav je relativno inerten element, še vedno reagira s halogeni in razredčenimi bazami, vendar ga večina kislin (razen kombinacije dušikove kisline in fluorvodikove kisline) ne prizadene. Elementaren silicij oddaja preko 95 % vseh valovnih dolžin infrardeče svetlobe.

    Uporaba

    Silicij je zelo uporaben element, ki je ključen za številne človekove industrije. Silicijev dioksid v obliki peska in ilovice je pomembna sestavina betona in zidakov, ter se uporablja pri izdelavi cementa. Silicij je zelo pomemben element za življenje rastlin in živali. Diatomeje povzemajo kremen iz vode ter z njim gradijo svoje zaščitne celične zidove. Druge rabe:

    Zgodovina

    Silicij (latinsko silex, silicis kar pomeni kremen) je prvi prepoznal Antoine Lavoisier leta 1787, pozneje pa ga je Humphry Davy leta 1800 pomotoma zamenjal za spojino. Leta 1811 sta Gay-Lussac in Thénard verjetno pripravila nečisti amorfni silicij tako, da sta grela kalij s silicijevim tetrafluoridom. Leta 1824 je Berzelius pripravil amorfni silicij s približno enakim postopkom kot Gay-Lussac. Berzelius je pridobitek tudi očistil tako, da ga je zaporedoma pral.

    Ker je silicij tako pomemben element v polprevodniških in visokotehnoloških napravah, je po njem imenovana visokotehnološka kalifornijska Silicijeva dolina.

    Glej tudi

    Sklici

    1. "New Type of Zero-Valent Tin Compound". Chemistry Europe. 27 August 2016.
    2. Ram, R. S.; et al. (1998). "Fourier Transform Emission Spectroscopy of the A2D–X2P Transition of SiH and SiD" (PDF). J. Mol. Spectr. 190 (2): 341–352. doi:10.1006/jmsp.1998.7582. PMID 9668026.
    3. Eranna, Golla (2014). Crystal Growth and Evaluation of Silicon for VLSI and ULSI. CRC Press. str. 7. ISBN 978-1-4822-3281-3.
    4. Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
    5. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
    6. 6,0 6,1 6,2 6,3 Hopcroft, Matthew A.; Nix, William D.; Kenny, Thomas W. (2010). "What is the Young's Modulus of Silicon?". Journal of Microelectromechanical Systems. 19 (2): 229. doi:10.1109/JMEMS.2009.2039697.
    7. Weeks, Mary Elvira (1932). "The discovery of the elements: XII. Other elements isolated with the aid of potassium and sodium: beryllium, boron, silicon, and aluminum". Journal of Chemical Education. 9 (8): 1386–1412. Bibcode:1932JChEd...9.1386W. doi:10.1021/ed009p1386.
    8. Voronkov, M. G. (2007). "Silicon era". Russian Journal of Applied Chemistry. 80 (12): 2190. doi:10.1134/S1070427207120397.