Išči

    Skupščina Socialistične republike Slovenije

    Izjava o dobrih namenih, sprejeta 6. decembra 1990

    Skupščina Socialistične Republike Slovenije je bila ustanovljena z Ustavo SRS iz leta 1963 in je nasledila Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije; (23. junija)? 1990 je bila preimenovana v Skupščino Republike Slovenije)[1] je bilo parlamentarno telo bivše Socialistične republike Slovenije. Skupščina je bila organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti republike.

    Po Ustavi SRS iz leta 1963 imela Skupščina SRS kar pet zborov (splošni - republiški zbor, ki je predstavljal državljane oz. občane na osnovi enake in neposredne volilne pravice in štirje zbori delovnih skupnosti: gospodarski, prosvetno-kulturni, socialno-zdravstveni in organizacijsko-politični; zadnji je bil z ustavnimi amandmaji leta 1968 preimenovan v družbenopolitični zbor, ostali pa so se združili v enoten zbor delovnih skupnosti, tako da se je število zborov zmanjšalo na 3). Konec 60. let se je začela demokratizacija tudi v političnem sistemu z več kandidati za poslance in funkcije ter različnimi pobudami (Akcija 25 poslancev, Tone Remc, ...)

    Po Ustavi SRS iz leta 1974 so Skupščino SRS sestavljali trije zbori:

    družbenopolitični zbor (50 stalnih delegatov; sestavljen iz enakega števila- po 10 delegatov vsake od petih družbenopolitičnih organizacij: ZKS, SZDL, Zveze sindikatov, ZSMS in ZZB NOV), voljenih na zaprti listi referendumskega tipa (za - proti).

    zbor občin (vsaka družbenopolitična skupnost je imela po enega delegata: 60, 65 oz. nazadnje 62 delegatov občin + delegat vsake od dveh oz. treh skupnosti občin: Mesto Ljubljana, Obalna skupnost občin in po 1982 še Mesto Maribor, ki so ga preko izvoljene delegacije delegirale občine oz. družbenopolitične skupnosti).

    zbor združenega dela, sestavljen iz 150 (nestalnih) delegatov, voljenih v podjetjih, takrat imenovanih "organizacije združenega dela" po panogah gospodarstva, kakor tudi prosvetno-kulturne, socialno zdravstvene, obrtne in podobne ter kmetijske dejavnosti, pa tudi državnih/upravnih organov ter eden iz oboroženih sil-JLA.

    Občasno so o določenih vprašanjih enakopravno z zbori odločale tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) na ravni republike.

    Republiška skupščina je volila tudi svojo delegacijo v Zbor republik in pokrajin Zvezne skupščine, ki je štela 12 članov-delegatov in je bila sestavni del Skupščine SRS, pa tudi slovenskega člana predsedstva SFRJ (prvotno - 1971 2 člana; glej še: Akcija 25 poslancev in volitve 1989, ki so bile prve na ravni celotne republike z več kandidati; zmagovalnega kandidata je določil posvetovalni referendum, organiziran formalno še preko SZDL).

    Zadnja Skupščina je bila izvoljena leta 1990 po prenovljeni zakonodaji, ki je upoštevala politični pluralizem. Njeni člani so razglasili neodvisnost Republike Slovenije ter zagotovili potrebno Ustavo RS in zakone, ki so bili podlaga za osamosvojitev Slovenije. Po prvih večstrankarskih volitvah 1990 oz. spremembah ustave je Skupščina RS še do konca leta 1992 ohranila osnovno strukturo s tremi zbori, ki so ostali iz prejšnje ureditve, s to razliko, da je imel vsak od njih enako število - 80 poslancev, skupaj jih je bilo torej izvoljenih 240.

    Šele leto po njenem sprejemu so bile decembra 1992 volitve v Državni zbor in Državni svet RS na podlagi sedaj veljavne Ustave RS (1991).

    Vsebina

    Vodstvo Skupščine (S)RS

    Mandatna obdobja/sklici skupščine:

    Sklici

    Glej tudi