Išči

    Slovenska vojska

    Slovenska vojska
    Sign of Slovenian Army.svg
    Ustanovitev 1991
    Veje/rodovi sil enovejne oborožene sile
    Sedež Ljubljana
    Vodstvo
    Vrhovni poveljnik predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
    Minister za obrambo minister za obrambo Republike Slovenije Matej Tonin
    Načelnik generalštaba generalmajor Robert Glavaš
    Pripadniki
    Vojaška polnoletnost 18
    Nabor ukinjen 2003
    V aktivni
    vojaški službi
    1,002,714, age 17 (prostovoljno) (2019 ocena)
    Sposobni za
    vojaško službo
    822,226, age 17 (prostovoljno) (2019 ocena)
    Letni doprinos
    vojaške polnoletnosti
    20,556 (2019 ocena)
    Aktivni pripadniki 6414 (stalna sestava)
    Rezervni pripadniki 697 (pogodbena rezerva)
    Vojaški izdatki
    Proračun €545,580,000 (2020)
    Delež BDP 1,02% (2020)
    Sorodni članki
    Zgodovina Teritorialna obramba Republike Slovenije
    Slovenska osamosvojitvena vojna
    Čini Čini Slovenske vojske

    Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg
    Zastava Slovenske vojske

    Himna Slovenske vojske:
    Republika Slovenija
    Coat of arms of Slovenia.svg

    Članek je del serije:
    Politika in uprava Slovenije


    Flag of Europe.svg
    članica Evropske unije
    članica evrskega območja
    članica Schengenskega območja

    Flag of NATO.svg
    članica zveze NATO


    Slovénska vôjska (kratica: SV) so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe Republike Slovenije, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo orožje. Slovenska vojska je nastala leta 1993 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v NATO. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 7557 pripadniki stalne in 1662 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu.

    Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik Republike Slovenije, načelnik Generalštaba Slovenske vojske pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je generalmajorka Alenka Ermenc, trenutni glavni podčastnik pa višji praporščak Danijel Kovač.

    Vsebina

    Zgodovina SV

    Slovenska vojaška zgodovina sega v čas Karantanije prve neodvisne slovenske države. Ta je nastala okoli 7. stoletja in je trajala skoraj 300 let. V tistem času so se Karantanci borili proti Bavarcem in Avarom. Zaradi premoči Avarov so morali Karantanci okoli leta 743 za pomoč prosti Bavarce, ki so v deželi počasi začeli uveljavljati svojo nadvlado in širiti krščansko vero. To je pripeljalo do številnih uporov, ki pa niso bili uspešni in so bili krvavo zatrti. Leta 788 je Karantanija postala del frankovske države in s tem je bilo svobodne slovenske države dokončno konec.

    V naslednjih stoletjih so prebivalci na današnjem območju Slovenije služili različnim vladarjem ter se borili za tuje interese. Izjema so bili turški vpadi, ki so v 14. stoletju postajali vedno bolj pogosti. Takrat so se ljudje organizirali in se pogumno upirali dosti močnejšemu sovražniku z juga. Na žalost pa ti niso morali računati na pomoč svojih tujih vladarjev, ki so dostikrat pobegnili in nemočne ljudi prepustili surovemu ubijanju. To in prekomerno izkoriščanje preprostih kmečkih ljudi je pripeljalo do kmečkih uporov, ki so v letih 1478, 1515, 1573, 1635 in 1731 pustošili po deželi. Čeprav so bili po večini krvavo zatrti, so imeli pozitivni učinek na slovensko nacionalno zavest. Napoleonove vojne in ustanovitev Ilirskih provinc je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod Avstrijsko cesarstvo. Drugo polovico 19. stoletja so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi.

    Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala prva svetovna vojna. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu Avstro-Ogrske armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: vzhodnem, balkanskem in italijanskem. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta 1918 se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je general Rudolf Maister in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati Maribor z zaledjem in vzhodno Koroško, ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta 1919 so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske.

    Po aprilski vojni leta 1941 je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do 1945 so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu druge svetovne vojne postale sestavni del jugoslovanske ljudske armade JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta 1968, ko so države članice Varšavskega pakta napadle Češkoslovaško. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena Teritorialna obramba (TO).

    Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu 1974 začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta 1990 vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja 1991 so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli 2. junija 1991. Petindvajsetega junija 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. desetdnevna vojna, ki je trajala od 26. junija do 7. julija. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil 26. oktobra 1991.

    Leta 1993 se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta 2003 ter vstop Slovenije v NATO in Evropsko unijo leta 2004. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; Albanija, Ciper, Bosna in Hercegovina, Libanon, Kosovo, Čad in Afganistan.

    Struktura SV

    Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni.

    Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju.

    Deli se na naslednje rodove:

    Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na:

    Naloge in sestava SV

    Naloge

    Glavne naloge slovenske vojske so:

    Sestava

    Slovenska vojska je sestavljena iz:

    Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje.

    SESTAVA SV - podatki za december 2016 ŠTEVILO DELEŽ
    Stalna sestava 6414 90,2 %
    Pogodbena rezerva 697 9,8 %
    Skupaj 7111 100 %

    STALNA SESTAVA SV

    Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe.

    STALNA SESTAVA - podatki za december 2016 ŠTEVILO DELEŽ
    Častniki 1056 16,4 %
    Podčastniki 1948 30,4 %
    Vojaki 2389 37,3 %
    Nižji vojaški uslužbenci 257 4,0 %
    Višji vojaški uslužbenci 334 5,2 %
    Civilne osebe 430 6,7 %
    Skupaj 6414 100 %

    Vojaški vikariat Slovenske vojske

    Vojaški vikariat Slovenske vojske je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo veroizpoved in politično prepričanje.

    Oborožitev in oprema

    Oprema slovenske vojske je še vedno raznolika. Nekaj opreme izvira še iz časov SFRJ, del pa je posodobljen. Sem spadajo tanki M-55 S, med relativno sodobne oborožitvene sisteme pa spadajo izraelske havbice kalibra 155mm, oklepna vozila Valuk in Svarun. Kljub vsem posodobitvam ima slovenska vojska še veliko zastarele opreme, mnoge enote so tehnično in številčno podhranjene.

    Pehotna in podporna oborožitev

    Protioklepna oborožitev

    Bojna vozila

    Artilerija

    Zračna obramba

    Letala in helikopterji

    Letala:

    Helikopterji:

    Mornarica

    Vojaški objekti

    SV in mednarodni odnosi

    Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.
    Pripadniki slovenske garde na paradi v Parizu.

    Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah.

    Mirovne operacija:

    Operacija Organizator Kraj Čas
    ALBA OVSE Albanija 1997
    AFOR NATO Albanija 1998
    UNTSO OZN Sirija 1998-2010
    UNIFIL OZN Libanon 2005-2010
    UNMIC OZN Kosovo 1999-2002
    KFOR NATO Kosovo 2000-2010
    UNFYC OZN Ciper 1997-2001
    OHR OZN BiH 2001-2003
    SFOR-LHO NATO BiH 1997-2004
    SFOR-MSU NATO BiH 1999-2004
    SFOR-MNB NATO BiH 2002-2004
    SFOR-ROLE1 NATO BiH 2000-2004
    SFOR-HQ NATO BiH 2001-2004
    SFOR-NSE NATO BiH 2003-2004
    Joint Enterprise NATO BiH 2005-2010
    ALTHEA EUFOR BiH 2005-2010
    ISAF NATO Afganistan 2004-2010
    CENTCOM NATO ZDA 2004-2010
    CONCORDIA EU Makedonija 2003

    Mednarodne vojaške vaje:

    Ime vaje Čas
    Cooperative Nugget (ZDA) 1997
    Cooperative Key 2002
    Cunning Wassel 2002
    Clever Ferret 2003
    Elite 2003


    Nakup opreme


    Na ministrstvu za obrambo se trenutno razpravlja o nakupu 14 oklepnikov Pandur EVO. Čakajo na odločitev nove vlade za nakup. Sicer pa je novi obrambni minister Matej Tonin glede 56 oklepnikov Boxer že preden je prišel na položaj obrambnega ministra hotel, da dokončajo nakup Boxer (armoured fighting vehicle) zato je možnost če bodo uredili problem s ceno oklepnika, da bodo namesto 14 oklepnikov Pandur EVO kupili 56 Boxerjev, kar bo pripomoglo k izgradnji dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin.
    GLAVNI NAKUPI ŠTEVILO CENA DOBAVA
    Joint Light Tactical Vehicle 38 32.000.000 2021-2023
    Lockheed C-130 Hercules 2 ? 2020

    Viri in opombe

    Glej tudi

    Zunanje povezave