Išči

    Smitsonit

    Smitsonit
    Primerek smitsonita iz Tsumeba, Namibija
    Splošno
    KategorijaV. razred – Karbonati
    Kemijska formulaZnCO3
    Strunzova klasifikacija05.AB.05
    Klasifikacija DANA14.01.01.06
    Kristalna simetrijaHeksagonalni skalenoeder 3 2/m,
    prostorska skupina R 3 c
    Osnovna celicaa = 4,6526(7) Å, c = 15,0257(22) Å, V = 281,68 Å3; Z = 6
    Lastnosti
    Molekulska masa125,40 g/mol
    BarvaBela, siva, rumena,zelena, modra, rožnata, škrlatna, modrikasto siva in rjava
    Kristalni habitGrozdičast, ledvičast, okrogel, stalaktitski, prsten, masiven
    Kristalni sistemTrigonalni
    DvojčičenjeNi znano
    RazkolnostPopolna na [1011]
    LomNeraven, podškoljkast
    ŽilavostKrhek
    Trdota4,5
    SijajSteklast, lahko tudi bisern
    Barva črteBela
    ProzornostProsojen
    Gostota4,4 – 4,5 g/cm3, povprečna: 4,45 g/cm3
    Optične lastnostiEnoosen (-)
    Lomni količniknω = 1,842 – 1,850 nε = 1,619 – 1,623
    Dvolomnostδ = 0,223 – 0,227
    Ultravijolična fluorescencaBledo zelena ali bledo modra
    TopnostBurno se raztaplja v kislinah
    Najpogostejše nečistočeFe, Co, Cu, Mn, Ca, Cd, Mg, In
    DrugoS sideritom tvori niz trdnih raztopin
    Sklici[1][2][3][4]
    Glavne vrste
    Druga imenaBonamit, cinkov kalavec, (ogljikova) kalamina, živec

    Smitsonit ali cinkov kalavec je cinkov karbonat ZnCO3, ki kot sekundarni mineral nastaja v oksidacijskih conah skladov cinkovih rud. Pojavlja se tudi v sedimentih, v katerih je nastal z oksidacijo sfalerita. V preteklosti so ga istovetili s hemimorfitom, dokler niso ugotovili, da gre za različna minerala. Minerala sta po videzu zelo podobna, zato so za oba uporabljali tudi naziv kalamin, kar je povzročala precej zmede.

    Ime je dobil ime leta 1832 po ameriškem kemiku in mineralogu Jamesu Smithsonu(1765–1829), ki je mineral prepoznal in opisal leta 1802. Iz Smithsonove zapuščine je ameriška vlada 10 avgusta 1846 ustanovila Smithsonian Institution.[2][5]

    Smitsonit je različno obarvan mineral, ki kristalizira v trigonalnem kristalnem sistemu. Pravilno oblikovani kristali so redki. Najpogosteje se pojavlja v prstenih grozdičastih masah. Njegova trdota po Mohsovi lestvici je 4,5, gostota pa 4,45 g/cm3.

    Smitsonit se pojavlja kot sekundarni mineral v conah preperevanja ali oksidacije cinkovih rudnih skladov. Včasih se pojavlja tudi kot nadomestno telo v karbonatnih kamninah in je kot tak sestavina cinkove rude. Pogosti spremljajoči minerali so hemimorfit, willemit, ceruzit, malahit, azurit, avrikalcit in anglezit. Mineral tvori dva omejena niza trdnih raztopin: s substitucijo z manganom nastane rodohrozit (MnCO3), s substitucijo z železom pa siderit (FeCO3).[3]

    Lepi kristali smitsonita so iz Lauriona (Grčija), Aachna (Nemčija), Plajberka pri Beljaku (nemško: Bad Bleiburg, Avstrija), Santandra (Španija), Sardinije (Italija) in Matlocka (Velika Britanija). Majhni romboedrski kristali so iz Tsumeba (Namibija) in Broken Hilla (Avstralija).

    V Sloveniji se lepe prevleke in celo majhni kristali najdejo v rudniku Mežica, kjer ga je rumeno obarval kadmij. Druga znana najdišča so tudi pri Litiji, pod Ljubeljem in v okolici Mokronoga.[6] Najde se tudi v prirodoslovnem muzeju Slovenije.

    Sklici

    1. http://www.mindat.org/min-3688.html Smithsonite: Smithsonite mineral information and data from Mindat
    2. 2,0 2,1 http://www.webmineral.com/data/Smithsonite.shtml Smithsonite mineral data from Webmineral
    3. 3,0 3,1 http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/smithsonite.pdf Handbook of mineralogy
    4. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
    5. Smithsonite at the National Museum of Natural History http://www.mnh.si.edu/onehundredyears/featured_objects/smithsonite.html
    6. R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 59-60.

    Viri

    Glej tudi