Išči

    Sovjetska zveza

    Zveza sovjetskih socialističnih republik
    Союз Советских Социалистических Республик¹
    Sojuz Sovetskih Socialističeskih Respublik

     

     

     

    1922–1991
    Zastava Grb
    Geslo
    Пролетарии всех стран, соединяйтесь!
    (Translit.: Proletarii vseh stran, soedinjajtes!)
    Prevod: Proletarci vseh dežel, združite se!
    Himna
    Internacionala (1922–1944)
    Himna Sovjetske zveze (1944–1991)
    Glavno mesto Moskva
    Jeziki ruščina (de facto),
    14 ostalih uradnih jezikov
    Vlada socialistična republika
    Predsednik
     -  1922 — 1924 Vladimir Lenin (prvi)
     -  1985 — 1991 Mihail Gorbačov (zadnji)
    Premier
     -  1923 — 1924 Vladimir Lenin (prvi)
     -  1991 Ivan Silajev (zadnji)
    Zgodovina
     -  oktobrska revolucija 7. november 1917
     -  ustanovitev 30. december 1922 1922
     -  zmaga nad Nemčijo 9. maj 1945
     -  Sputnik 1 4. oktober 1957
     -  avgustovski puč leta 1991 19. avgust 1991
     -  ukinitev 1991
     -  razpad 1. januar 1992
    Površina
     -  1991 22.402.200 km²
    Prebivalstvo
     -  1991 (ocena) 293.047.571 
         Gostota 13,1 /km²)
    Valuta rubelj (SUR)
    Internet TLD .su
    Calling code +7
    Predhodnik
    Naslednik
    Ruska SFSR
    Transkavkazijska SFSR
    Ukrajinska SSR
    Beloruska SSR
    Rusija
    Belorusija
    Ukrajina
    Moldavija
    Gruzija
    Armenija
    Azerbajdžan
    Kazakhstan
    Uzbekistan
    Turkmenistan
    Kirgizistan
    Tadžikistan
    Estonija
    Litva
    Latvija

    Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тских Социалисти́ческих Респу́блик) je bila formalno zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991. Ime "sovjetska" je prevzela od že ustanovljenih "sovjetskih" republik na njenem ozemlju oz. ozemlju nekdanjega ruskega imperija, ki so imele za svoj "demokratični" temelj sovjete (svete) delavskih, kmečkih in vojaških deputatov (delegatov/odposlancev). Insitucija "sovjetov" različnih ravni kot zakonodajnih organov je postala formalnopravni temelj legitimnosti oblasti v Sovjetski Rusiji oz. Sovjetski zvezi, sprva v obliki kongresov sovjetov, ki so jih volili nižji sovjeti, ti pa izvršilne odbore/komiteje sovjetov po upravnih in federalnih enotah, po "stalinski" ustavi, sprejeti leta 1936, pa se je z nesposrednimi volitvami sovjetov vseh ravni ureditev približala parlamentarnemu sistemu, s to razliko, da je imela večino deputatov v njih edina dovoljena politična stranka, Komunistična partija Sovjetske zveze, ki je narekovala politično ureditev države in zagotavljala tudi njeno centralizirano upravljanje, kar se je odražalo v njeni asimetrični organiziranosti (za razliko od državnih organov), saj je bil njen centralni komite v Moskvi neposredno nadrejen tako republiškim centralnim komitejem na preiferiji SZ, kot tudi regionalnim partijskim organizacijam na ozemlju Ruske federacije.

    Seznam članic Sovjetske zveze se je s časom spreminjal oz. večinoma večal do leta 1940, ko jo je sestavljalo 16 "zveznih" republik; od leta 1956 pa samo še 15 sovjetskih socialističnih republik (SSR). Ruska federacija (s kratico RSFSR) je bila v ZSSR daleč največja članica oz. republika in je prevladovala v skoraj vseh pogledih: po geografskem položaju, površini, prebivalstvu, gospodarstvu in političnem vplivu. Spreminjal (v glavnem večal) se je tudi obseg ozemlja Sovjetske zveze in je tik pred oz. po 2. svetovni vojni približno sovpadal z ozemljem carske Rusije brez Poljske in Finske.

    Čeprav je bila Sovjetska zveza organizirana kot zveza držav oziroma republik, so bili konstitutivni narodi oziroma narodne manjšine, organizirane v republike in avtonomije različnih stopenj, dejansko omejene bolj ali manj le na kulturno oziroma folklorno sfero, saj je ruski jezik absolutno prevladoval v večini sfer javnega življenja na ozemlju celotne države.

    Vsebina

    Upravna razdelitev

    Glavni članek: Republike Sovjetske zveze

    V zadnjih desetletjih njenega obstoja je Sovjetsko zvezo sestavljalo 15 sovjetskih socialističnih republik (SSR). Z razpadom so vse postale neodvisne države, nekatere med njimi pa so ostale povezane v ohlapni zvezi, imenovani Skupnost neodvisnih držav.

    Sovjetska republika Neodvisna država
    • Armenska SSR
    • Azerbajdžanska SSR
    • Beloruska SSR
    • Estonska SSR
    • Gruzinska SSR
    • Kazaška SSR
    • Kirgiška SSR
    • Latvijska SSR
    • Litvanska SSR
    • Moldavska SSR
    • Ruska SFSR
    • Tadžiška SSR
    • Turkmenska SSR
    • Ukrajinska SSR
    • Uzbeška SSR

    Zgodovina

    Glavni članek: Zgodovina Sovjetske zveze.

    Sovjetsko zvezo v večini primerov obravnavamo kakor naslednico Ruskega imperija. Zadnji ruski car, Nikolaj II., je vladal do marca 1917, ko je vladavino nad cesarstvom prevzela kratkotrajna začasna vlada Georgija Lvova ter Aleksandra Kerenskega, ki jo je z oktobrsko revolucijo istega leta razpustil Vladimir Lenin. V letih 1917 do 1922 je bila predhodnik Sovjetske zveze Ruska Sovjetska Federativna Socialistična Republika (RSFSR), ki je bila, kot druge republike, v večjem delu ruske državljanske vojne neodvisna. Sovjetska zveza (Zveza sovjetskih socialističnih republik) je bila uradno ustanovljena decembra leta 1922 z združitvijo RSFSR (splošno znana kot Boljševiška Rusija), Ukrajinske SSR, Beloruske SSR in Transkavkaške (Zakavkaške) sovjetske federativne Republike (ZSFSR) pod vladavino boljševikov.

    Od prvotnih štirih do šestih članic ZSSR oz. 'zveznih' republik (če štejemo kot posamezne republike Zakavkaške SSR - Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, ki so postale same polnopravne članice ZSSR z razformiranjem ZSFSR leta 1936), se je njihovo število povečalo s postopnim nacionalnim razmejevanjem v Srednji Aziji, ki je večino ozemlja Turkestanske ASSR v okviru RSFSR (skupaj z ozemlji Hive in Buhare) že leta 1924 razdelilo na dve SSR: Tukmen(istan)sko in Uzbekistansko (Uzbeško SSR), leta 1929 se je izločila iz slednje še Tadžikistanska-Tadžiška (A)SSR, 1936 pa sta postali 'samostojni' še Kazahstanska (Kazaška) (A)SSR in Kirgiška (Kirgizistanska) (A)SSR, tako da je imela ZSSR tega leta že 11 članic. S širjenjem ozemelj proti zahodu po sporazumu o delitvi interesnih sfer 1939 so postale leta 1940 članice še naslednje SSR: Karelo-Finska SSR (ta je bila leta 1956 kot edina "polnopravna" sovjetska republika 'degradirana' nazaj v Karelsko ASSR v okviru RSFSR), Estonska, Latvijska, Litovska in Moldavska SSR (v Besarabiji). Taka razdelitev na sovjetske republike je trajala do njenega razpada leta 1991, ko se je dotedanja "fasadna" federacija razletela na njene sestavne dele.

    Glej tudi

    Zunanje povezave