Išči

    Spomenik

    Spomenik
    Primer spomenika, Taj Mahal

    Spomenik ali javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce, njihova prepričanja, ideje.

    Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi estetske in umetniške vrednosti, ki prispeva k lepšemu videzu njegove okolice (npr. mesta). Načrtno zgrajena mesta so včasih osnovana okoli spomenikov (primera sta Washington in Brasília). Lokacijo Washingtonskega spomenika so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z Georgeom Washingtonom. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). V angleščini beseda »monumental« (monumentalen, velik, veličasten; povzeto iz latinščine) opisuje nekaj, kar je veliko in mogočno.

    S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin, ob njih celo izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Status kulturnega spomenika ima premična dediščina, to so evidentirani in ovrednoteni predmeti, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr.: Veliki kitajski zid. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine, so spomeniki UNESCO. Trenutno je na listi 981 spomenikov ali območij v 160 državah. V Sloveniji imamo štiri območja, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: Škocjanske jame, Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji razširjena ((Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina), Kolišča na Ljubljanskem barju in tehniško dediščino Idrije. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi. Posebna kulturna spomenika sta odlikovana z znakom evropske kulturne dediščine še Bolnišnica Franja in Spominska cerkvica Javorca. Starejši evropski znak imajo Plečnikove Žale.

    Javni spomeniki sporočajo zgodovinske ali (in) politične informacije. Z njimi se zelo pogosto utrjuje oblast ali kaže svojo moč vladajoči politični sistem (npr. Leninovi kipi v nekdanji Sovjetski zvezi). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je seznanjanje s pomembnimi dogodki ali osebnostmi iz preteklosti. Navadno se postavlja spomenike mrtvim osebam; redke žive osebe s spomeniki so pogosto diktatorji, kralji, vojskovodje.

    Posamezne večje javne spomenike postavlja država, večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki.

    Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih civilizacij. Egipčanske piramide, grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - grški Partenon so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva, ki stojijo na grobovih svetnikov. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta ameriški, v Franciji izdelan Kip svobode in francoski Eiffelov stolp, ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku. Običajno ima vsaka država en sam spomenik neznanemu junaku, ki ga postavijo na pomemben prostor glavnega mesta.

    Slovenija je kot samostojna država postavila malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so standardne betonske piramide, izdelane kot protitankovske ovire ali zidovi z napisi na premalo premišljenih lokacijah. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik, posvečen žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje, ki je posvečen žrtvam povojnih pobojev. Čisto arhitekturni spomenik, sestavljen iz ploščadi in dveh zidov stoji v Ljubljani, na preudvorišču ob Kongresnem trgu in je posvečen žrtvam vojn.

    Vsebina

    Tipi javnih spomenikov

    Tipi kulturnih spomenikov

    Kot naravne spomenike natančneje znamenitosti včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote ali z izjemnimi anravnimi značilnostmi.

    Glej tudi

    Zunanje povezave