Išči

    Stoletna vojna

    Stoletna vojna
    Lenepveu, Jeanne d'Arc au siège d'Orléans.jpg
    Romantična slika Ivane Orleanske.
    Datum 13371453
    Prizorišče Francija in Nizozemske dežele (današnji Beneluks)
    Izid Francoska zmaga
    Ozemeljske
    spremembe
    Francija si zagotovi vsa bivša angleška ozemlja na celini razen Calaisa.
    Udeleženci
    Blason France moderne.svg Francija
    Blason Castille Léon.png Kastilija
    Royal Arms of the Kingdom of Scotland.svg Škotska
    CoA civ ITA milano.png Genova
    Armoiries Majorque.png Majorca
    Armoiries Jean de Bohême.png Češka
    Armas de Aragon.png Aragonija
    Blason de Bretagne.svg Bretanja
    Royal Arms of England (1340-1367).svg Anglija
    Armoiries Bourgogne Moderne.png Burgundija
    Blason de Bretagne.svg Bretanja
    PortugueseFlag1385.svg Portugalska
    Blason Navarre.png Navarra
    Flag of Flanders.svg Flandrija
    WapenHenegouwen.jpg Hainaut
    Gascogne flag.svg Akvitanija
    Coat of arms Grand Duchy of Luxembourg.png Luksemburg
    Armoiries Saint-Empire monocéphale.png Sveto rimsko cesarstvo
    Zemljevid Evrope v 30. letih 15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne

    Stoletna vojna je naziv za vojno, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.

    Trenutno ta vojna velja za najdaljšo vojno v zgodovini človeštva.

    Vsebina

    Vzroki za vojno

    Zgodovinski vpliv ima normanska osvojitev Anglije (911-1314), nato pa se pojavil tudi ozemeljski spor zaradi pokrajine Gaskonje, saj je bil gaskonjski vojvoda angleški kralj, hkrati pa tudi francoski vazal, toda odnosi med njim in tedanjim francoskim kraljem so bili zelo krhki, kar je oteževalo položaj francoskega kralja, saj je ta na vsak način skušal utrditi svoj položaj in vpliv v tej pokrajini. Položaj sta še otežila gospodarski spor okoli Flandrije, saj je bil flandrijski grof francoski vazal, prebivalci pa so bili mnogo bolj naklonjeni Angliji zaradi njihovega izvoza kvalitetne volne, katero so potrebovali za lastno proizvodnjo sukna, ki je bila temelj njihove tedanje ekonomije ter dinastični spor oziroma težnja angleškega kralja Edvarda III. po prevladi v Franciji, ker je menil, da je bila njegovi rodbini neupravičeno odvzeta oblast v Franciji, saj je bila njegova mati Izabela sestra zadnjega Kapetinga.

    Povod za vojno

    Edvard III. ni hotel priseči vazalne zvestobe svojemu seniorju, francoskemu kralju, poleg tega je skrival Roberta Artoiškega, ki je bil pri francoskem kralju v nemilosti.[1]

    Potek vojne

    Vojna je potekala večinoma na francoskem ozemlju (Francozi so z Genovežani ter kasneje Kastilci večkrat plenili angleške obalne predele).Vse začetne pomembnejše bitke so dobili Angleži zaradi boljše vojaške taktike ter opreme. Nekatere izmed teh bitk so bile: Sluys (1340) (edina pomorska bitka, z namenom da so si Angleži zagotovili varno izkrcanje), Crecy (1346), Poitiers (1356) (v tej bitki so Angleži zajeli francoskega kralja in zanj zahtevali ogromno odškodnino), Agincourt (1415).

    Vojna se je sunkovito preobrnila za nastopom Ivane Orleanske (1429-1430), saj je prepričala kralja, da je obranitev Francije njeno versko poslanstvo, zato ji je kralj zaupal poveljstvo vojsko, s katero ubrani Orleans. Zatem so jo ujeli Burgundci in jo izročili Angležem, ki so jo nato 30. maja 1431 zažgali na grmadi.[2]

    Konec vojne

    Izgon Angležev se je začel leta 1429 z deblokado Orleansa (Ivana Orleanska), nadaljeval pa z razpadom Angleško - Burgundskega zavezništva 1435. K popolnemu propadu podviga je prispeval tudi angleški kralj Ivan II., ki je kronično nesposobno najprej predal Francozom Maine, kasneje pa ni bil sposoben organizirati obrambe angleških provinc v Franciji.

    V bitki pri Castillonu leta 1453 Francozi dokončno preženejo Angleže iz Francije, razen iz pristanišča Calais, ki je ostalo v rokah Angležev še celo stoletje]].[3]

    Posledice vojne so se kazale predvsem v okrepitvi položaja francoskega kralja ter poenotenju Francije, ki je postala močna kraljevina z rastočim gospodarstvom ter nenazadnje tudi v še poglobjenem srditem sovraštvu med Anglijo in Francijo. Stoletna vojna je tudi močno prispevala k naslednji vojni, ki se je vnela v Angliji in sicer k vojni dveh rož, ki je bila spopad rodbin Lancaster (rdeča roža) ter York (bela roža) ter se je končala leta 1485. Zmagala je rodbina Lancaster in tako postane novi angleški kralj Henrik VII.

    Pomembne osebnosti

    Anglija
    Kralj Edvard III 1327–77
    Kralj Rihard II 1377–99
    Kralj Henrik IV 1399–1413
    Kralj Henrik V 1413–22
    Kralj Henrik VI 1422–61
    Edvard I. Črni Princ 1330–76
    John of Gaunt, vojvoda Lancasterski 1340–99
    John of Lancaster, 1. vojvoda Bedfordski 1389–1435
    Henry of Grosmont, 1. vojvoda Lancasterski 1306–61
    John Talbot, 1. grof Shrewsburyjski 1384–1453
    Richard Plantagenet, 3. vojvoda Yorški 1411–60
    Sir John Fastolf[4] 1380–1459
    Francija
    Kralj Filip VI. Srečni 1328–50
    Kralj Ivan II. Dobri 1350–64
    Kralj Karel V. Modri 1364–80
    Ludvik I. Anjžujski 1380–82
    Kralj Karel VI. Ljubljeni ali Nori 1380–1422
    Kralj Karel VII. Zmagoviti 1422–61
    Ivana Orleanska 1412–31
    Jean de Dunois 1403–68
    Gilles de Rais 1404–40
    Bertrand du Guesclin 1320–80
    Jean Bureau 1390–1463
    La Hire 1390–1443
    Burgundija
    Filip Drzni, vojvoda Burgundije 1363–1404
    Ivan Neustrašni, vojvoda Burgundije 1404–19
    Filip Dobri, vojvoda Burgundije 1419–67

    Sklici

    1. Sumption 1991, str. 184
    2. Davis 2003, str. 76–80
    3. Grummitt 2008, str. 1
    4. "Sir John Fastolf". Norwich: Norfolk Record Office. Pridobljeno dne 20 December 2012. 

    Viri

    Zunanje povezave


    Glej tudi