Išči

    Suharto

    Suharto
    Portret
    2. predsednik Indonezije
    Na položaju
    12. marec 1967 – 21. maj 1998
    PodpredsednikHamengkubuwono IX
    Adam Malik
    Umar Wirahadikusumah
    Sudharmono
    Try Sutrisno
    Bacharuddin Jusuf Habibie
    PredhodnikSukarno
    NaslednikBacharuddin Jusuf Habibie
    Osebni podatki
    Rojstvo8. junij 1921({{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…]
    Kemusuk[d]
    Smrt27. januar 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[4][2][…] (86 let)
    Džakarta
    NarodnostIndonezijec
    Politična strankaGolkar
    ZakonciSiti Hartinah (u. 1996)
    OtrociSiti Hardiyanti Rukmana
    Sigit Harjojudanto
    Bambang Trihatmodjo
    Siti Hediyati Hariyadi
    Tommy Suharto
    Siti Hutami Endang
    Poklicpolitik, vojaška osebnost
    Verska opredelitev
    musliman
    PodpisSuharto signature.svg

    Hadži Mohamed Suharto, indonezijski general, diktator in državnik, * 21. junij 1921, Kemusuk, Nizozemska vzhodna Indija, † 27. januar 2008, Džakarta, Indonezija.

    Med boji za neodvisnost Indonezije se je v novoustanovljeni vojski povzpel do čina generalmajorja. 30. septembra 1965 so njegove sile preprečile poskus državnega udara, za katerega so okrivili Komunistično partijo Indonezije. Vojska je zato začela s pogromom proti komunistom, v katerem je bilo po nekaterih ocenah ubitih pol milijona ljudi. Suharto je medtem izsilil oblast od prvega predsednika Sukarna; leta 1967 je postal vršilec dolžnosti predsednika države, naslednje leto pa je po Sukarnovem odstopu uradno prevzel to funkcijo.

    Vzpostavil je močno, centralizirano vlado pod nadzorom vojske, pod katero je indonezijsko gospodarstvo hitro napredovalo. Zaradi svoje protikomunistične usmerjenosti je imel med hladno vojno tudi močno diplomatsko podporo Zahoda. Vendar pa se je v 1990. letih zaradi skorumpiranega državnega aparata in avtoritarnosti pričelo širiti nezadovoljstvo nad njim. Dokončno je izgubil podporo med azijsko finančno krizo v letih 1997 in 1998 ter bil zaradi množičnih demonstracij prisiljen odstopiti maja 1998.

    V letih, ki so sledila, so mu poskušali soditi zaradi obtožb o korupciji in genocidu med indonezijsko okupacijo Vzhodnega Timorja, a se je sojenju izognil zaradi šibkega zdravja.

    Sklici