Išči

    Terbij

    Terbij, 65Tb
    Terbium-2.jpg
    Terbij
    IzgovarjavaIPA: [ˈɛːrbij]
    Videzsrebrno bel
    Standardna atomska teža Ar, std(Tb)158,925354(8)[1]
    Terbij v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    		–
    ↑
    Tb
    ↓
    Bk
    gadolinij ← terbij → disprozij
    Vrstno število (Z)65
    Skupinaskupina n/a
    Periodaperioda 6
    Blok  blok f
    Razporeditev elektronov[Xe] 4f9 6s2
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 27, 8, 2
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče1356 °C
    Vrelišče3123 °C
    Gostota (blizu s.t.)8,23 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)7,65 g/cm3
    Talilna toplota10,15 kJ/mol
    Izparilna toplota391 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta28,91 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.516 1.706 1.928 2.232 2.640 3.218
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja0,[2] +1, +2, +3, +4 (šibko bazični oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,2 (?)
    Ionizacijske energije
    • 1.: 565,8 kJ/mol
    • 2.: 1110 kJ/mol
    • 3.: 2114 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 177 pm
    Kovalentni polmer194±5 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte terbija
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna struktura ​heksagonalna gosto zložena (hgz)
    Hexagonal close packed kristalna struktura za terbij
    Hitrost zvoka tanka palica2620 m/s (pri 20 °C)
    Temperaturni raztezekpri s.t. α, poly: 10,3 µm/(m·K)
    Toplotna prevodnost11,1 W/(m·K)
    Električna upornostα, poly: 1,150 µΩ·m pri s.t.)
    Magnetna ureditevparamagnetik pri 300 K
    Magnetna susceptibilnost+146,000·10−6 cm3/mol (273 K)[3]
    Youngov modulα form: 55,7 GPa
    Strižni modulα form: 22,1 GPa
    Stisljivostni modulα form: 38,7 GPa
    Poissonovo razmerjeα form: 0,261
    Trdota po Vickersu450–865 MPa
    Trdota po Brinellu675–1200 MPa
    Številka CAS7440-27-9
    Zgodovina
    Poimenovanjepo Ytterby (Švedska), kjer so ga izkopali
    Odkritje in prva izolacijaCarl Gustaf Mosander (1843)
    Najpomembnejši izotopi terbija
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    157Tb sint. 71 let ε 157Gd
    158Tb sint. 180 let ε 158Gd
    β− 158Dy
    159Tb 100% stabilen
    Kategorija Kategorija: Terbij
    · pogovor · · | reference

    Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65. Je srebrnkasto-siva redkozemeljska kovina, ki jo je moč kovati in raztezati, ter dovolj mehka, da jo je moč rezati z nožem. Na zraku je zmerno stabilen. Obstajata dve kristalni modifikatiji, transformacijska temperatura med obema je 1289 °C.

    Zgodovina

    Terbij je leta 1843 odkril švedski kemik Carl Gustaf Mosander, ki ga je zaznal kot nečistočo v itrijevem oksidu Y2O3 in poimenoval po švedski vasi Ytterby. V čisti obliki ga niso izolirali vse do nedavnih izboljšav tehnik za izmenjavo ionov.

    Sklici

    1. ↑ Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. ↑ Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). "Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides". Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (2003-12-15). "Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation". Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
    3. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

    Zunanje povezave

    • p