Tihi ocean
Tihi ocean | |
---|---|
![]() | |
Koordinate | 0°N 160°W / 0°N 160°W |
Površina | 165.250.000 km2 |
Povp. globina | 4.280 m |
Maks. globina | 10.911 m |
Količina vode | 710.000.000 km3 |
Naselja | Anchorage, Auckland, Brisbane, Busan, Buenaventura, Guayaquil, Hong Kong, Honolulu, Lima, Los Angeles, Magadan, Manila, Melbourne, Osaka, Panama City, Papeete, San Francisco, San Diego, Seattle, Šanghaj, Singapur, Suva, Sydney, Tijuana, Tokyo, Valparaíso, Vancouver, Vladivostok |
Oceani na Zemlji (Svetovni ocean) |
---|
Tihi ocean, znan tudi kot Pacifiški ocean ali Pacifik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen[1]) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje[2][3].
Vsebina
Geografija
Tihi ocean se razteza od Beringovega morja na Arktiki na severu do 15.500 km oddaljenih ledenih robov Rossovega morja ob Antarktiki na jugu, največjo širino v smeri vzhod-zahod pa doseže na približno 5° severne zemljepisne širine, kjer sega od Indonezije do 19.800 km oddaljene kolumbijske obale. Zahodno mejo oceana pa pogosto postavljajo v Malaško ožino. V Tihem oceanu leži najgloblja točka Zemljine površine, skoraj 11 km globok Marianski jarek.[2]
V Tihem oceanu je več kot 25.000 otokov[4][5][6], kar je več kot skupno število otokov v vseh preostalih svetovnih oceanih, večina od njih pa leži južno od ekvatorja (glej tudi: Pacifiški otoki).
Ob razčlenjenih obalah Tihega oceana ležijo mnoga morja, največja med njimi so Celebeško morje, Koralno morje, Vzhodnokitajsko morje, Japonsko morje, Sulujsko morje, Tasmanovo morje in Rumeno morje. Malaška ožina povezuje Tihi ocean z Indijskim na zahodu, Magellanova ožina pa z Atlantikom na vzhodu.
Tihi ocean je tako poimenoval portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan, saj je bil na večini njegove plovbe od Magellanove ožine do Filipinov res miren.[1] Vendar Tihi ocean ni vedno miren in tih. Ob njegove obale butajo številni tajfuni in hurikani, v deželah ob Pacifiškem obroču pa je polno ognjenikov in jih pogosto stresajo potresi. Cunamiji, ki jih povzročajo podvodni potresi, so opustošili mnoge otoke in izbrisali cela naselja.
Države in teritoriji, ki obdajajo Tihi ocean


Neodvisne države
Argentina
Avstralija
Bahrajn
Kambodža
Kanada
Čile
Ljudska republika Kitajska1
Kolumbija
Kostarika
Ekvador
Salvador
Mikronezija
Fidži
Gvatemala
Honduras
Indonezija
Japonska
Kiribati
Severna Koreja
Južna Koreja
Malezija
Marshallovi otoki
Mehika
Nauru
Nikaragva
Nova Zelandija
Palau
Panama
Papua Nova Gvineja
Peru
Filipini
Rusija
Samoa
Singapur
Salomonovi otoki
Tajvan1
Tajska
Vzhodni Timor
Tonga
Tuvalu
ZDA
Vanuatu
Vietnam
1 Status Tajvana in Kitajske je predmet spora..
Teritoriji
Ameriška Samoa (US)
Baker Island (ZDA)
Clipperton Island (Avstralija)
Cookovo otočje (Nova Zelandija)
Coral Sea Islands (Avstralija)
Francoska Polinezija (Avstralija)
Guam (ZDA)
Hong Kong (Kitajska)
Howland Island (ZDA)
Jarvis Island (ZDA)
Johnstonov atol (ZDA)
Kingman Reef (ZDA)
Macao (Kitajska)
Midwayski atol (ZDA)
Nova Kaledonija (Avstralija)
Niue (Nova Zelandija)
Otok Norfolk (Avstralija)
Severni Marianski otoki (ZDA)
Palmira atol (ZDA)
Pitcairn (UK)
Tokelau (Nova Zelandija)
Wallis in Futuna (Avstralija)
Otok Wake (ZDA)
Otoki
V spodnji tabeli so navedeni največji otoki v Tihem oceanu, s površino večjo od 10.000 km2.
Glej tudi
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 "Catholic Encyclopedia : Ferdinand Magellan". Newadvent.org. 1 October 1910. Pridobljeno dne 31 October 2010.
- ↑ 2,0 2,1 "Pacific Ocean". Britannica Concise. 2008: Encyclopædia Britannica, Inc.
- ↑ "Area of Earth's Land Surface", The Physics Factbook. Retrieved 9 June 2013.
- ↑ K, Harsh (19 March 2017). "This ocean has most of the islands in the world". Mysticalroads. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 August 2017. Pridobljeno dne 6 April 2017.
- ↑ Ishihara, Masahide; Hoshino, Eiichi; Fujita, Yoko (2016). Self-determinable Development of Small Islands (angleščina). Springer. str. 180. ISBN 978-981-10-0132-1.
- ↑ United States. National Oceanic and Atmospheric Administration; Western Pacific Regional Fishery Management Council (2009). Toward an Ecosystem Approach for the Western Pacific Region: from Species-based Fishery Management Plans to Place-based Fishery Ecosystem Plans: Environmental Impact Statement (angleščina). Evanston, IL: Northwestern University. str. 60.
Zunanje povezave
- EPIC Pacific Ocean Data Collection Viewable on-line collection of observational data
- NOAA In-situ Ocean Data Viewer plot and download ocean observations
- NOAA PMEL Argo profiling floats Realtime Pacific Ocean data
- NOAA TAO El Niño data Realtime Pacific Ocean El Niño buoy data
- NOAA Ocean Surface Current Analyses – Realtime (OSCAR) Near-realtime Pacific Ocean Surface Currents derived from satellite altimeter and scatterometer data