Išči

    Tinjan

    Tinjan
    Tinjan. Tocka SPP.JPG
    Tinjan se nahaja v Slovenija
    Tinjan
    Tinjan
    Geografska lega v Sloveniji
    Koordinati: 45°33′40.22″N 13°50′3.87″E / 45.5611722°N 13.8344083°E / 45.5611722; 13.8344083
    DržavaZastava Slovenije Slovenija
    Statistična regijaObalno - kraška regija
    Tradicionalna pokrajinaPrimorska
    ObčinaKoper
    Površina
     • Skupno4,29 km2
    Nadm. višina
    361,9 m
    Prebivalstvo
     (2020)[1]
     • Skupno191
     • Gostota45 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
    Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
    Tinjan - Vas
    LegaMestna občina Koper
    RKD št.25507 (opis enote)[2]
    Razglasitev NSLP1. avgust 1987

    Tinjan - (ital.) Antignano je staro istrsko naselje ob slovensko-italijanski meji v delu Istre pod Slovenijo. Stoji na vrhu Tinjanskega brega (374 m) med dolino Osapske reke in Rižane, z lepim pogledom na Koprski in Tržaški zaliv. Kraj je bil naseljen od prazgodovine, o čemer pričajo ostanki nekdanjega obrambnega zidu. Sredi vasi stoji cerkev sv. Mihaela.

    Vsebina

    Opis vasi

    Tinjan je majhna, gručasta vasica. Na vzhodni strani tik pod Tinjanom je majhen zaselek z imenom Podgorci. Tinjan leži na vrhu Tinjanskega hriba na nadmorski višini 374 m in je zadnji razgledni hrib,na slovenski planinski poti, preden se dokončno spusti do morja v Ankaranu. Nahaja se ob državni meji z Italijo, spada pod občino Koper, od Kopra pa je oddaljen 11 km. Leta 2002 je n Tinjanu živelo 151 prebivalcev, od tega 77 moških in 74 žensk, oziroma 45 družin. Z vrha Tinjana se nam ponuja lep razgled na Koprski, Tržaški in Piranski zaliv na eni strani ter okoliška hribovja na drugi strani.

    Jedro naselja se nahaja ob stari cerkvi sv. Mihaela, obnovljeni pred letom 1700. Cerkev sestavlja tudi zvonik, katerega vhod krasi kamniti relief Križnega iz leta 1704. Na zunanji steni zakristije je vzidana antična glava, za katero domnevajo, da je iz rimskega časa.

    Tinjan, 1949

    Pred cerkvijo raste velika, stara lipa, ob cerkvi pa je postavljena oddajna antena, ki že od daleč izdaja lokacijo Tinjana. Novi časi so v Tinjan pripeljali elektriko ter nedavno še vodovod. Po pripovedovanju domačinov je vrh Tinjana podzemno prepleten s tremi vodnimi žilami, iz katerih se je napajala cela vrsta vodnjakov in dva kala.

    Etimologija

    Nekateri viri pričajo o tem, da je ime vasi nastalo že pred rimsko dobo. Na današnjem Tinjanu naj bi živel bojeviti rod Histrov z imenom Attinium. Ostali prebivalci, ki so tudi tam živeli, naj bi se jim upirali. Rimljani so imenovali antiattinium. Od tod se je kraju prijelo ime tinium in iz te besede izvira ime Tinjan, ki je v Istri pogosto, tudi kot del imena naselij na vrhu hribov (Pomjan, Montinjan, Momjan ...)

    Zgodovina

    Tinjan je nastal že v začetku železne dobe. V 1. tisočletju pr. n. št. je deloval kot utrjena postojanka, kasneje kot rimska in srednjeveška trdnjava. Kjer danes stojijo hiše, je nekoč stalo prazgodovinski kašteljer, o katerem pričajo ostanki obrambnega zidu. Na Tinjanu so našli bronasti kipec iz 2. stoletja, ki je pripadal bogu Merkurju, zaščitniku trgovcev. Danes je kipec shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani.

    V novejši zgodovini vasi je treba poudariti njeno povezanost s Trstom, upornost proti fašizmu in izredno narodno zavest. V času Tržaške krize se je leta 1948 na Tinjanu vkopala enota JLA, da bi s tega strateško pomembnega mesta ob morebitnem zapletu branila domovino. Po pariškem sporazumu in postavitvi meje med Cono A in Cono B Svobodnega tržaškega ozemlja je Tinjan zaradi meje, ki jim je preprečila dostop do delovnih mest pod hribom v Miljah ali v tržaškem pristanišču zapustilo veliko prebivalcev, izseljevanje se je ustavilo šele po izgradnji tovarne Lama Dekani, ki je na pobočju Tinjanskega brega.[3]

    Gibanje števila prebivalstva
    Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002
    Št. preb. 360 425 476 161 175 151 139 151

    Sklici in opombe

    1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
    2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25507". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
    3. Ivančič, Miloš. (2015). Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline (1. natis izd.). Ljubljana: Sophia. ISBN 978-961-6768-92-4. OCLC 945420322.

    Viri

    Glej tudi

    Zunanje povezave