Išči

    Topla (dolina)

    Kmetija v dolini Tople
    Burjakov mlin
    Opuščeni rudnik svinca Topla (zgornji rov)

    Topla je alpska dolina pod južnim ostenjem Pece v bližini Črne na Koroškem. Kot ena najlepših in najzanimivejših slovenskih dolin je območje, ki obsega okrog 1350 ha, že od leta 1966 zavarovano kot krajinski park in naravni spomenik. Po dolini teče istoimenski potok Topla, ki se izliva v reko Mežo. Zaradi svoje čistosti poleg potočnih postrvi v njej živijo tudi potočni raki (rak koščak). Najvišji vrh nad dolino je 2126 m visoka Kordeževa glava na grebenu Pece. V višjih legah doline se smrekovi gozdovi redčijo v korist macesna. Gozdovi Tople so zatočišče ogrožene vrste divjega petelina, ruševca in belke. Predstavnika sesalcev sta gams in alpski zajec.

    Vsebina

    Geologija

    V dolini se nahaja pred desetletjem zaprti rudnik Topla, nahajališče svinca, cinka in redkih mineralov. Kamnine na pobočjih Pece so stare preko 230 milijonov let in kažejo ostanke nekdanjega morja, amonite in fosilne polže.

    Naseljenost

    Kljub temu, da je dolina geografsko odmaknjena od prometnih poti, segajo zapisi o njeni naseljenosti že v 16. stoletje. Znamenite visokogorske kmetije na severnih (prisojnih) pobočjih nad dolino dosegajo nadmorsko višino 1120 m. Kmetijska poslopja so zaznamovana z rezbarskimi detajli, pogosto pa ob njih stoji tudi mlin. Najbolj znan je Burjakov mlin na Topli, ki je sicer vključen v turistično transverzalo, imenovano Mlinska cesta in poteka od Šoštanja do Železne kaple v Avstriji. Poleg najnižje ležeče, Burjakove so na območju še 4 stoletne domačije: Florinova, Kordeževa, Fajmutova in zadnja (najvišje ležeča) Končnikova domačija, ki ohranjajo etnološko dediščino. Leta 1834 je bila s pojavom rudarstva zaznamovana tudi dolina Tople in nekateri prebivalci so se odločali za delo v rudniku.

    V Topli je tudi plezališče Burjakova stena.

    Dostop do doline je iz doline reke Meže, iz koroške smeri po cesti preko Črne na koroškem, iz štajerske smeri (Solčava, Logarska dolina) pa po cesti preko Pavličevega sedla.

    Krajinski park

    Zaradi številnih naravnih lepot, izjemne kulturne krajine in ohranjene etnološke dediščine je skupaj z ovršjem Pece in obdajajočimi pobočji že od leta 1966 zavarovana kot naravni spomenik in krajinski park. Krajinski park Topla se ponaša s številnimi naravnimi in kulturnimi vrednotami. Razen Rudnika Topla nobena od naravnih vrednot, ki ležijo v krajinskem parku, ni zavarovana posamič, ampak so formalno »zavarovane« z Odredbo o razglasitvi doline Tople na Koroškem za naravno znamenitost.

    mali alpski zvonček (Primula minima)
    cemprin (Pinus cembra)
    belka (Lagopus mutus)

    Večina naravnih vrednot v krajinskem parku je lokalnega pomena, nekatere med njimi pa tudi državnega. Naravne vrednote v krajinskem parku so:

    Viri

    Glej tudi

    Zunanje povezave