Išči

    Ukrajina

    Ambox current red Americas.svg
    		Na ta članek lahko vpliva sledeče aktualno dogajanje: Ruska invazija na Ukrajino (2022). Informacije v tem članku se lahko hitro spremenijo, ko dogodek napreduje. Prva poročila v novicah so lahko nezanesljiva. Zadnje posodobitve tega članka morda ne odražajo najnovejših informacij. Prosimo, da posodobite ta članek (vendar upoštevajte, da bodo posodobitve brez veljavnih in zanesljivih sklicev odstranjene).
    Ukrajina
    Україна
    Zastava Ukrajine Grb Ukrajine
    Zastava Grb
    Himna: Ще не вмерла України і слава, і воля  (Ukrajinsko)
    Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja  (transliteracija)
    Ukrajinska slava ni izginila, niti njena svoboda
    Lega Ukrajine
    Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)
    Glavno mesto
    (in največje mesto)     		Kijev
    50°27′N, 30°30′E
    Uradni jeziki ukrajinščina
    Etnične skupine (2018) 77,8 % Ukrajincev
    17,3 % Rusov
      4,9 % drugih[1]
    Demonim Ukrajinec
    Upravljanje unitarna polpredsedniška republika
     -  predsednik: Volodimir Zelenski
     -  predsednik vlade: Denis Šmigal
     -  predsednik Vrhovne rade Ruslan Stefančuk
    Ustanovitev
     -  Kijevska Rusija: 8821 
     -  Gališko-volinska kneževina: 11991 
     -  Zaporoška Seč: 1649 
     -  Ukrajinska narodna republika: 17. marec 1917 
     -  Zahodna ukrajinska ljudska republika: 1. november 1918 
     -  Ukrajinska SSR: 30. december 1922 
     -  Neodvisnost od Sovjetske zveze: 24. avgust 19912 
    Površina
     -  skupaj: 603.550 km² (44.) 
     -  voda (%): 7 %
    Prebivalstvo
     -  ocena 2020: 41.858.119[2] (brez Krimske republike in Sevastopola) (33.)
     -  štetje 2001: 48.457.102[1] 
     -  gostota: 73,8/km² (115.)
    BDP (PKM) ocena 2009
     -  skupaj: 289,739 milijarde USD[3] 
     -  na prebivalca: 6.339 USD[3] 
    BDP (nominalno) ocena 2009
     -  skupaj: 116,190 milijarde USD[3] 
     -  na prebivalca: 2.542 USD[3] 
    Gini (2018) Negative increase 26,1[4] (nizek) 
    HDI (2018) Rast 0,750 (visok) (88.)
    Valuta grivna (UAH)
    Časovni pas EET (UTC+2)
     -  poletni (DST): EEST (UTC+3)
    Vrhnja domena (TLD) .ua
    Klicna koda +380
    1 Starodavna država Kijevska Rusija je bila ustanovljena leta 882 na ozemlju današnje Ukrajine. S stališča zgodovinopiscev in ukrajinske vlade je njena državna ureditev zgodnja predhodnica ukrajinskega naroda.[5]
    2 Referendum o osamosvojitvi je potekal 1. decembra, 26. decembra je bila osamosvojitev uradno razglašena. Ukrajinska ustava je bila sprejeta 28. junija 1996.

    Ukrajina (ukrajinsko Україна izgovorjava [ʊkrɐˈjinɐ] (poslušaj), rusko Украина) je država v Vzhodni Evropi. Je druga največja država v Evropi za Rusijo[6] s katero meji na vzhodu in severovzhodu.[a] Na severu meji na Belorusijo; na zahodu na Poljsko, Slovaško in Madžarsko; na jugu na Romunijo in Moldavijo[b]; in ima obalo vzdolž Azovskega in Črnega morja. Zajema okoli 600.000 km2,[c] s približno 40 milijoni prebivalcev.[7][8][d] Glavno in največje mesto države je Kijev. Uradni in državni jezik je ukrajinščina, večina ljudi pa tekoče govori tudi ruščino.[9] Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je Volodimir Zelenski.

    Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V srednjem veku je bilo območje središče vzhodnoslovanske kulture pod Kijevsko Rusijo, ki jo je dokončno uničila mongolska invazija v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s Poljsko-litovsko skupnostjo, Avstrijskim cesarstvom, Osmanskim cesarstvom in Ruskim carstvom. Kozaški hetmanat se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti vključilo Rusko cesarstvo. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v Galiciji, ki je bila takrat del Avstro-Ogrske. Po ruski revoluciji se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena Ukrajinska ljudska republika. Ta kratkotrajna država je bila na silo prestrukturirana v Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko, ki je leta 1922 postala ustanovna članica Sovjetske zveze (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času gladomora umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po paktu Ribbentrop-Molotov od Poljske priključila Zahodno Ukrajino. Ukrajina je bila po Ruski SFSR druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze.

    Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z razpadom Sovjetske zveze. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina unitarna republika s polpredsedniškim sistemom. Razglasila se je za nevtralno državo[10] in z Rusijo in drugimi državami CIS ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi partnerstvo z Natom. Leta 2013 so izbruhnili množični protesti in demonstracije, znane kot Evromajdan, ki so prerasle v Revolucijo dostojanstva, ki je privedla do ustanovitve nove vlade. Ti dogodki so privedli do ruske priključitve Krima in do vojne v Donbasu proti separatistom, ki jih podpira Rusija, vrhunec pa je bila ruska invazija februarja 2022.

    Je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, OVSE, organizacije GUAM, Association Trio in Lublinskega trikotnika.

    Zgodovina

    Glavni članek: Zgodovina Ukrajine.

    Leta 1917 je bila ustanovljena prva ukrajinska nacionalna država Ukrajinska ljudska republika.

    Osem let po uvodni invaziji Rusije na ozemlje Ukrajine in po priključitvi Krima je Rusija 24. februarja 2022 začela obsežno vojaško invazijo na samostojno in demokratično Ukrajino ter razglasila samostojnost Donecke oblasti ter Luganske oblasti.

    Geografija

    Tipična kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje pšenice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi
    Glavna članka: Geografija Ukrajine in Seznam naravnih rezervatov Ukrajine.

    S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 največjih držav sveta in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v Aziji).[11]

    Večino površja države predstavljajo obširne ravnice Vzhodnoevropskega nižavja, ki prehajajo v stepe in planote. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v Črno morje, največji od njih sta Dneper in Dnester, na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja delta Donave. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z žitom, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le Karpati na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, Goverla z 2061 m nadmorske višine.

    Največje mesto je glavno mesto Kijev na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še Harkov, Odesa in Dnipro (do 2016 Dnepropetrovsk).

    Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,[12] zemeljski plin,[13] kaolinit,[13] les[14] in obilo obdelovalnih površin.[15] Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.[16][17] Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.[18] Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v Černobilu.[19]

    Podnebje

    Köppenova podnebna klasifikacija

    Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.[20] Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.[21] Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.[21] Največ padavin je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.[21] Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.[21]

    Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.[22] Negativni vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima stepsko podnebje. Svetovna banka je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.[23]

    Biotska raznovrstnost

    Ukrajina vsebuje šest kopenskih ekoregij: srednjeevropski mešani gozdovi, krimski submediteranski gozdni kompleks, vzhodnoevropska gozdna stepa, panonski mešani gozdovi, karpatski gorski gozdovi iglavcev in pontska stepa.[24] Tam je nekoliko več iglastih kot listnatih gozdov.[25] Najbolj gosto gozdnato območje je Polesje na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.[25] Obstaja 45.000 živalskih vrst,[26] od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v Rdečo knjigo Ukrajine.[27] Mednarodno pomembna mokrišča pokrivajo več kot 7.000 km2.[28][29]

    Politika

    Tabela političnega sistema Ukrajine

    Ukrajina je republika z polpredsedniškim sistemom z ločeno zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo.[30]

    Ustava Ukrajine

    Ustava Ukrajine je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta Vrhovna rada.[31] Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).[31] Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je ustavno sodišče Ukrajine. Od leta 1996 dalje se državni praznik Dan ustave praznuje 28. junija.[32][33]

    Predsednik, parlament in vlada

    Predsednik je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni vodja države.[34] Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.[35] Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in kabineta ministrov, ki ga vodi predsednik vlade.[36] Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo Varnostne službe.[37]

    Ustavno sodišče lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte krimskega parlamenta, če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. Vrhovno sodišče je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.[38]

    Oborožene sile

    Genadij Lačkov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v večnacionalnih silah – Irak, poljublja zastavo svoje države

    Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.[39][40] Leta 1992 je Ukrajina podpisala Lizbonski protokol, s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.[39]

    Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja okonvencionalnega orožja. Podpisala je Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.[41]  Sedanja ukrajinska vojska je sestavljena iz 196.600 aktivnih oseb in okoli 900.000 rezervistov.[42]

    Upravna delitev

    Oblasti

    Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko – Avtonomna republika Krim (od leta 2014 okupirana in priključena Rusiji), 24 oblasti in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (glavno mesto) in Sevastopol (od leta 2014 okupiran in priključen Rusiji). Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 rajonov, ti pa na 1469 gromad (občin).

    Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«.

    Oblasti
    • Čerkaška
    • Černigovska
    • Črnoviška
    • Dnepropetrovska
    • Donecka
    • Ivano-Frankivska
    • Harkovska
    • Hersonska
    • Hmeljniška
    • Kijevska
    • Kirovogradska
    • Luganska
    • Lvovska
    • Mikolajevska
    • Odeška
    • Poltavska
    • Rovenska
    • Sumijska
    • Ternopilska
    • Viniška
    • Volinska
    • Zakarpatska
    • Zaporoška
    • Žitomirska
    Avtonomna republika Mesta s posebnim statusom

    Gospodarstvo

    Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.[43] Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi [44] in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za Rusijo.[45] Leta 2021 je ukrajinski BDP na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$. [46] Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je MDS pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi invazije Rusije močno skrčilo.[47]

    Leta 2021 je povprečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300₴ (525 USD) na mesec.[48] Približno 1% Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalno mejo revščine[49] Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.[50] Leta 2019 je bilo 5–15% ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.[51] Leta 2020 je državni dolg Ukrajine znašal približno 50% njenega nominalnega BDP.[52][53]

    V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.[54] Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. [55][56][57] Letala Antonov in tovornjaki KrAZ se izvažajo v številne države. Evropska unija je glavni trgovinski partner držav.[54]

    Pred rusko-ukrajinsko vojno je bilo število turistov, ki so obiskali Ukrajino, osmo v Evropi po lestvici Svetovne turistične organizacije.[58] Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala Črnega morja priljubljena poletna destinacija; naravni rezervati različnih ekosistemov; cerkve, grajske ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in Kamjanec-Podilskji so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.[59]

    Sedem čudes Ukrajine in Sedem naravnih čudes Ukrajine sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem na internetu.

    Kmetijstvo

    Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "krušno košaro Evrope". V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.[60] Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s koruzo in ječmenom ter 14 odstotkov svetovnega izvoza oljne ogrščice. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.[60]

    Transport

    HRCS2 unit
    HRCS2. Železniški promet je v Ukrajini zelo izkoriščen.

    Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.[61] Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi Pristanišče Odesa, od koder so redno pluli trajekti v Istanbul, Varno in Haifo. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo Ukrferry.[62] Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in Pripetu. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.[63]

    Železniški promet v Ukrajini povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija železniških tirov je regija Donbas.[64] Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih prejšnjega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.[65]

    Ukraine International Airlines je glavni in največji letalski prevoznik[66] s sedežem v Kijevu[67] in glavnim vozliščem na kijevskem mednarodnem letališču Borispol. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,[68] Kanado, [69] in Azijo.

    Energija

    Proizvodnja električne energije po virih, Ukrajina

    Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.[70] Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.[71] Večina plina in nafte je uvožena, vendar je energetska politika od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.[72]

    Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.[73] Največja jedrska elektrarna v Evropi, Jedrska elektrarna Zaporožje, se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.[74] Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.[75]

    Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,[76] kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.[77] Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.[78][79]

    16. marca 2022 je Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje Moldavije poskusno uspešno sinhronizirana s sinhronim omrežjem celinske Evrope, kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del integriranega elektroenergetskega sistema, ki vključuje tudi Belorusijo.[80][81]

    Informacijska tehnologija

    Internet v državi je robusten, ker je raznolik.[82] Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo Starlink.[82] Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine[83], leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.[84]

    Glej tudi

    Opombe

    1. ↑ Ukrajina ima tudi de facto meje na jugu na Krim, po priključiti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim še vedno smatra kot svoje območje in mednarodna skupnost to podpira (United Nations General Assembly Resolution 68/262).
    2. ↑ Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene države Transnistrija
    3. ↑ Vključno s spornim teritorijem Krim (27.000 km2).
    4. ↑ Vključno s spornim teritorijem Krim (2.416.856)

    Sklici

    1. ↑ 1,0 1,1 "Population by ethnic nationality, 1 January, year". ukrcensus.gov.ua. Ukrainian Office of Statistics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-03-23. Pridobljeno dne 17. 4. 2010.
    2. ↑ "Population (by estimate) as of March 1, 2020. Average annual populations January-February 2020". database.ukrcensus.gov.ua (angleščina). 1. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-08-08. Pridobljeno dne 3. maj 2020.
    3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 "Ukraine". Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno dne 21.4.2010.
    4. ↑ "GINI index (World Bank estimate) - Ukraine". data.worldbank.org (angleščina). Pridobljeno dne 3. maj 2020.
    5. ↑ "Kievan Rus". The Columbia Encyclopedia. 2001–2005.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
    6. ↑ "Ukraine country profile". BBC News (angleščina). 1 March 2022. Pridobljeno dne 25 March 2022.
    7. ↑ "UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week". AP NEWS (angleščina). 3 March 2022. Pridobljeno dne 3 March 2022.
    8. ↑ "Situation Ukraine Refugee Situation". data2.unhcr.org. Pridobljeno dne 25 March 2022.
    9. ↑ Armitage, Susie (2022-04-08). "'Ukrainian has become a symbol': interest in language spikes amid Russia invasion". the Guardian (angleščina). Pridobljeno dne 2022-04-18.
    10. ↑ "Declaration of State Sovereignty of Ukraine". Verkhovna Rada of Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 September 2007. Pridobljeno dne 24 December 2007.
    11. ↑ "Ukraine". The World Factbook. CIA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-07-09. Pridobljeno dne 8.6.2014.
    12. ↑ Tabuchi, Hiroko (2 March 2022). "Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 3 March 2022.
    13. ↑ 13,0 13,1 "Mining – UkraineInvest" (angleščina). Pridobljeno dne 3 March 2022.
    14. ↑ Nature, Preferred by. "Ukraine Timber Risk Profile". NEPCon - Preferred by Nature (angleščina). Pridobljeno dne 3 March 2022.
    15. ↑ Overview of soil conditions of arable land in Ukraine – Study case for steppe and forest-steppe zones. Food and Agriculture Organization of the United Nations (angleščina). 2020. doi:10.4060/ca7761en. ISBN 978-92-5-132215-4. Pridobljeno dne 7 March 2022.
    16. ↑ "Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues". CEOBS (angleščina). 25 February 2022. Pridobljeno dne 3 March 2022.
    17. ↑ Bank, World (January 2016). "Ukraine Country Environmental Analysis". World Bank (angleščina).
    18. ↑ "Water, sanitation and hygiene (WASH)". www.unicef.org (angleščina). Pridobljeno dne 3 March 2022.
    19. ↑ "Environmental issues in Ukraine". Naturvernforbundet. 16 July 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-03-06. Pridobljeno dne 2022-04-22.
    20. ↑ "Ukraine". Country Pasture/Forage Resource Profiles. Food and Agriculture Organization. Pridobljeno dne 8 August 2016.
    21. ↑ 21,0 21,1 21,2 21,3 "Ukraine – Climate". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 20 October 2015.
    22. ↑ Didovets, Iulii; Krysanova, Valentina; Hattermann, Fred Fokko; del Rocío Rivas López, María; Snizhko, Sergiy; Müller Schmied, Hannes (1 December 2020). "Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine". Journal of Hydrology: Regional Studies (angleščina). 32: 100761. doi:10.1016/j.ejrh.2020.100761. ISSN 2214-5818.
    23. ↑ "World Bank Climate Change Knowledge Portal". climateknowledgeportal.worldbank.org (angleščina).
    24. ↑ Dinerstein, Eric; et al. (2017). "An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm". BioScience. 67 (6): 534–545. doi:10.1093/biosci/bix014. ISSN 0006-3568. PMC 5451287. PMID 28608869.
    25. ↑ 25,0 25,1 Shvidenko, Anatoly; Buksha, Igor; Krakovska, Svitlana; Lakyda, Petro (30 June 2017). "Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change". Sustainability. 9 (7): 1152. doi:10.3390/su9071152. eISSN 2071-1050.
    26. ↑ Council of Europe. Conference (1 January 2001). Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine. Council of Europe. str. 78–. ISBN 9789287146458. OCLC 1056440382.
    27. ↑ "Welcome to State of The Environment in Ukraine". The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2009-07-07. Pridobljeno dne 21 October 2013.
    28. ↑ "The List of Wetlands of International Importance" (PDF). Ukraine. Ramsar Organization. 11 October 2013. Pridobljeno dne 21 October 2013.
    29. ↑ "National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands" (PDF). Ramsar organization. 2002. Pridobljeno dne 21 October 2013.
    30. ↑ Choudhry, Sujit (2018). Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform (PDF). Stockholm: International Institute for Democracy and Electoral Assistance. str. 16. ISBN 978-91-7671-154-5. OCLC 1038616889.
    31. ↑ 31,0 31,1 Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution, UNIAN (28 June 2016)
    32. ↑ Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day, Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)
    33. ↑ 1996: THE YEAR IN REVIEW Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine., The Ukrainian Weekly (29 December 1996)
    34. ↑ "General Articles about Ukraine". Government Portal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 January 2008. Pridobljeno dne 24 December 2007.
    35. ↑ "Verkhovna Rada of Ukraine". Verkhovna Rada of Ukraine Official Web-site. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 December 2007. Pridobljeno dne 24 December 2007.
    36. ↑ "Constitution of Ukraine". Wikisource. Pridobljeno dne 24 December 2007.
    37. ↑ Черноватий Л. М. Практичний курс англійської мови. 4-й курс.: Підручник для ВНЗ. Нова Книга. str. 24–. ISBN 9789663821757.
    38. ↑ Freedom House (13 September 2004). Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia. Rowman & Littlefield Publishers. str. 639–. ISBN 978-1-4617-3141-2. OCLC 828424860.
    39. ↑ 39,0 39,1 "The history of the Armed Forces of Ukraine". Ministry of Defence of Ukraine. Pridobljeno dne 5 July 2008.
    40. ↑ "Ukraine Special Weapons". GlobalSecurity.org. Pridobljeno dne 24 December 2007.
    41. ↑ "White Book 2006" (PDF). Ministry of Defence of Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8 November 2007. Pridobljeno dne 24 December 2007.
    42. ↑ Walters, Alex. "In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?". Forces Network.
    43. ↑ Welle (www.dw.com), Deutsche. "Ukraine's economy is more than just wheat and commodities | DW | 15 March 2022". DW.COM (angleščina). Pridobljeno dne 24 March 2022.
    44. ↑ Bohdan Ben (25 September 2020). "Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty". VoxUkraine. Pridobljeno dne 4 March 2021.
    45. ↑ "Ukraine". Transparency International (angleščina). Pridobljeno dne 24 March 2022.
    46. ↑ "World Economic Outlook Database, April 2021". IMF.org. International Monetary Fund. Pridobljeno dne 17 April 2020.
    47. ↑ "Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF". the Guardian (angleščina). 14 March 2022. Pridobljeno dne 24 March 2022.
    48. ↑ Jaroslav Romanchuk (29 December 2021). "Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation". Kyiv Post. Pridobljeno dne 27 January 2022.
    49. ↑ "Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) – Ukraine | Data". data.worldbank.org. Pridobljeno dne 17 April 2021.
    50. ↑ "Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) – Ukraine | Data". data.worldbank.org. Pridobljeno dne 17 April 2021.
    51. ↑ Lyubomyr Shavalyuk (10 October 2019). "Where Ukraine's middle class is and how it can develop". The Ukrainian Week. Pridobljeno dne 6 November 2020.
    52. ↑ "Ukraine Government Debt: % of GDP". CEIC. Pridobljeno dne 17 April 2021.
    53. ↑ Welle (www.dw.com), Deutsche. "Ukraine's economy is more than just wheat and commodities | DW | 15 March 2022". DW.COM (angleščina). Pridobljeno dne 24 March 2022.
    54. ↑ 54,0 54,1 Welle (www.dw.com), Deutsche. "Ukraine's economy is more than just wheat and commodities | DW | 15 March 2022". DW.COM (angleščina). Pridobljeno dne 24 March 2022.
    55. ↑ "Statistics of Launches of Ukrainian LV". www.nkau.gov.ua. State Space Agency of Ukraine. Pridobljeno dne 24 December 2007.
    56. ↑ "Missile defence, NATO: Ukraine's tough call". Business Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 November 2008. Pridobljeno dne 5 July 2008.
    57. ↑ "Ukraine Special Weapons". The Nuclear Information Project. Pridobljeno dne 5 July 2008.
    58. ↑ UNWTO World Tourism Barometer, volume 6, UNWTO (June 2008)
    59. ↑ Tourism takes a nosedive in Crimea bbc.co.uk, accessed 29 December 2015
    60. ↑ 60,0 60,1 FOOD AND AGRICULTURE ORGANIZATION OF THE UNITED NATIONS (2022). FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021. [S.l.]: FOOD & AGRICULTURE ORG. ISBN 978-92-5-135248-9. OCLC 1291390883.
    61. ↑ "Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF". the Guardian (angleščina). 14 March 2022. Pridobljeno dne 24 March 2022.
    62. ↑ "Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией". Ukrferry.com. Pridobljeno dne 30 December 2010.
    63. ↑ "Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война — Эксперт". www.segodnya.ua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-02-19. Pridobljeno dne 2022-04-23.
    64. ↑ "Ukraine - Resources and power | Britannica". www.britannica.com.
    65. ↑ "Transportation in Ukraine". U.S. Government Printing Office. Pridobljeno dne 22 December 2007.
    66. ↑ "Ukraine International Airlines."
    67. ↑ "Contact Ukraine International Airlines." Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. "ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine"
    68. ↑ "Ukraine International Airlines launches direct Kyiv–New York flights". KyivPost. 6 June 2014. Pridobljeno dne 24 April 2015.
    69. ↑ Liu, Jim (29 November 2017). "Ukraine International plans Toronto launch in June 2018". Routesonline. Pridobljeno dne 29 November 2017.
    70. ↑ "Mining – UkraineInvest" (angleščina). Pridobljeno dne 3 March 2022.
    71. ↑ "The paradox threatening Ukraine's post-coal future". openDemocracy (angleščina). Pridobljeno dne 27 February 2022.
    72. ↑ "Ukraine - Countries & Regions". IEA (angleščina). Pridobljeno dne 27 February 2022.
    73. ↑ "Mining – UkraineInvest" (angleščina). Pridobljeno dne 3 March 2022.
    74. ↑ "Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments". OECD (angleščina). Pridobljeno dne 1 March 2022.
    75. ↑ "Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract". 11 April 2014. Westinghouse. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 April 2014. Pridobljeno dne 15 April 2014.
    76. ↑ Reuters (4 January 2022). "Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021". Reuters (angleščina). Pridobljeno dne 26 February 2022.
    77. ↑ Mazneva, Elena. "Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports". BloombergQuint (angleščina). Pridobljeno dne 27 February 2022.
    78. ↑ Lock, Samantha (27 February 2022). "Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system – live". The Guardian (angleščina). ISSN 0261-3077. Pridobljeno dne 27 February 2022.
    79. ↑ Taylor, Kira (26 February 2022). "Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues". www.euractiv.com (angleščina). Pridobljeno dne 27 February 2022.
    80. ↑ "Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia". CBS News (16 March 2022). Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 March 2022. Pridobljeno dne 23 March 2022.
    81. ↑ "Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems". ENTSO-E. 16 March 2022. Pridobljeno dne 17 March 2022.
    82. ↑ 82,0 82,1 "Could Russia shut down the internet in Ukraine?". the Guardian (angleščina). 1 March 2022. Pridobljeno dne 15 March 2022.
    83. ↑ Davies, Pascale (11 March 2022). "Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war". euronews (angleščina). Pridobljeno dne 15 March 2022.
    84. ↑ Journal, Sam Schechner | Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street (2 March 2022). "Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion". Wall Street Journal (angleščina). ISSN 0099-9660. Pridobljeno dne 15 March 2022.

    Zunanje povezave