Išči

    Umberto Eco

    Umberto Eco
    Portret
    Portret
    Rojstvo5. januar 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2][…]
    Alessandria, Kraljevina Italija[3][4][5]
    Smrt19. februar 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[6][2][…] (84 let)
    Milano[3][5]
    DržavljanstvoFlag of Italy.svg Italija[8]
    Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija
    Poklicfilozof, romanopisec, esejist, pedagog, scenarist, prevajalec, univerzitetni profesor, semiotik, pisatelj, literarni kritik, medievist, specialist za literaturo, zgodovinar
    ObdobjeFilozofija 20. / 21. stoletja
    RegijaZahodna filozofija
    Šola/tradicijakontinentalna filozofija
    Glavna zanimanja
    literarna kritika, semiotika
    Pomembne ideje
    (opera aperta)
    PodpisUmberto Eco signature.svg
    Spletna stran
    umbertoeco.it

    Umberto Eco, italijanski filozof, semiotik in pisatelj, * 5. januar 1932, Alessandria, Italija, † 19. februar 2016, Milano.

    Vsebina

    Življenjepis

    Eco je bil rojen v mestu Alessandria v Italiji. Njegov oče Giulio je bil računovodja preden so ga vpoklicali v tri vojne. Med 2. svetovno vojno se je Umberto skupaj z mamo Giovanno preselil v majhno vas v Piemontskih gorah.

    Njegov priimek je akronim za ex caelis oblatus (lat: dan z nebes), ki je prvič bil dan njegovemu dedu.[9]

    Po doktoratu iz srednjeveške filozofije in literature (Tomaž Akvinski) leta 1954 je bil najprej zaposlen na RAI v kulturnem uredništvu televizije, kasneje je med drugim predaval estetiko na fakultetah v Torinu in Milanu, kamor se je po poroki septembra 1962 z nemško učiteljico umetnosti Renate Ramge preselil, ter semiotiko na univerzi v Bologni. Na številnih univerzah, na katerih je predaval, so mu podelili tudi častne doktorate. Svetovno znan pisatelj je postal s prvencem Ime rože (1980).

    Delo

    Je priznani semiotik in medievalist. Nekatere ugotovitve v njegovem znanstvenem delu (Odprto delo, Odsotna struktura, Razprava o splošni semiotiki, Umetnost in lepota v srednjeveški estetiki, Moje interpretacije, Interpretacija in nadinterpretacija) so vplivale tudi na njegove romane: Ime rože, Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne in Baudolino. V njih je opazna postmodernistična predpostavka, da novo v literaturi ni več možno, mogoče pa je iz delčkov (literarne) tradicije sestaviti nove kombinacije in tako prenavljati dediščino oziroma vzpostaviti dialog literature z literaturo. Ecovi romani združujejo literarne aluzije in jezikovno znanje, oblikovano v različna družbena, zgodovinska in filozofska sporočila.

    Romani

    Filozofska dela

    Navodila

    Za otroke

    (ilustracije: Eugenio Carmi)

    Sklici in opombe

    Zunanje povezave