Išči

    Varfarin

    Varfarin
    (RS)-Warfarin Structural Formula V1.svg
    Warfarin ball-and-stick model.png
    Klinični podatki
    Blagovne znamkeCoumadin, Jantoven, Marevan
    AHFS/Drugs.commonograph
    MedlinePlusa682277
    Licenčni podatki
    Nosečnostna
    kategorija
    • AU: D
    • ZDA: X (kontraindikacije)
    Način uporabeperoralno ali intravensko
    Oznaka ATC
    Pravni status
    Pravni status
    Farmakokinetični podatki
    Biološka razpoložljivost79–100 % (peroralno)[2]
    Vezava na beljakovine99 %[1]
    Presnovajetrna: CYP2C9, 2C19, 2C8, 2C18, 1A2 in 3A4[1]
    Razpolovni čas20–60 h (povp.: 40 h)[1]
    Izločanjeskozi ledvice (92 %)[1]
    Identifikatorji
    Številka CAS
    PubChem CID
    IUPHAR/BPS
    DrugBank
    ChemSpider
    UNII
    KEGG
    ChEBI
    ChEMBL
    CompTox Dashboard (EPA)
    ECHA InfoCard100.001.253 Uredite to na Wikipodatkih
    Kemični in fizikalni podatki
    FormulaC19H16O4
    Mol. masa308,33 g/mol
    3D model (JSmol)

    Varfarín je derivat 4-hidroksikumarina, ki deluje kot zaviralec (antagonist) vitamina K in se uporablja kot peroralni antikoagulant.[3] Je zmes ekvimolarnih količin enantiomer S in R , pri čemer ima enantiomera S 2- do 5-krat večji antikoagulantni učinek kot enantiomera R.[4] Pogosto se uporablja pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo ali vensko tromboembolijo. Velja za zelo učinkovito zdravilo, vendar ima tudi določene pomanjkljivosti, kot so ozko terapevtsko okno, dolga razpolovna doba, součinkovanje s številnimi zdravili in s hrano ter nujno redno laboratorijsko spremljanje.[5]

    Vsebina

    Mehanizem delovanja

    Varfarin je zaviralec vitamina K,[3] pri čemer kompetitivno zavira encim vitamin K epoksid reduktaza, ki katalizira redukcijo vitamina K epoksid do vitamina K. Vitamin K, ki ga vnašamo s hrano, je kofaktor pri γ-karboksilaciji oz. aktivaciji dejavnikov strjevanja krvi (dejavniki II, VII, IX in X) kot tudi določenih regulatornih faktorjev (beljakovina C, beljakovina S in beljakovina Z).[6][7]. Pri tem se vitamin K oksidira v vitamin K epoksid, ki se lahko regenerira z vitamin K epoksid reduktazo. Varfarin torej zmanjša sposobnost regeneracije vitamina K v telesu. Posledično se zmanjša aktivacija dejavnikov strjevanja krvi, kar posredno zavira koagulacijo krvi oz. podaljša protrombinski čas.[8]

    Klinična uporaba

    Najpogostejša indikacija za dolgotrajno zdravljenje z varfarinom je kronična ali paroksizmalna atrijska fibrilacija pri starejših osebah ali pri mlajših, če so prisotni dodatni dejavniki tveganja za nastop embolije. Varfarin se predpisuje tudi bolnikom z umetnimi srčnimi zaklopkami, z dilatativno kardiomiopatijo in z nekaterimi srčnimi hibami. Uporabljajo se tudi kot nadaljevalno zdravljenje venske tromboze in pljučne embolije.[9]

    Stereokemija

    Varfarin vsebuje stereocenter in je sestavljen iz dveh enantiomerov. To je racemat, to je zmes 1: 1 ("R") in oblika ("S"):[10]

    Enantiomer varfarina
    (R)-Warfarin Structural Formula V1.svg
    CAS-Nummer: 5543-58-8
    (S)-Warfarin Structural Formula V1.svg
    CAS-Nummer: 5543-57-7

    Sklici

    1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "PRODUCT INFORMATION COUMADIN" (PDF). TGA eBusiness Services. Aspen Pharma Pty Ltd. 19. 1. 2010. Pridobljeno dne 11. 12. 2013.
    2. Holford, NH (December 1986). "Clinical Pharmacokinetics and Pharmacodynamics of Warfarin Understanding the Dose-Effect Relationship". Clinical Pharamacokinetics. Springer International Publishing. 11 (6): 483–504. doi:10.2165/00003088-198611060-00005. PMID 3542339.
    3. 3,0 3,1 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543493/varfarin?query=varfarin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 28. 7. 2015.
    4. Vovk T, Tršinar M. Najnevarnejše interakcije varfarina z zdravili pri starostnikih. Farmakon, št. 25, december 2005.
    5. Mavri A., Štalc M. Dabigatran in rivaroksaban v zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo in vensko trombembolijo: naše prve klinične izkušnje. Zdrav Vestn 2014; 83: 849–856.
    6. Ansell J, Hirsh J, Hylek E et al. (2008). "Pharmacology and management of the vitamin K antagonists: American College of Chest Physicians evidence-based clinical practice guidelines (8th Edition)". Chest. 133 (6 Suppl): 160S–198S. doi:10.1378/chest.08-0670. PMID 18574265.CS1 vzdrževanje: Uporaba authors parametra (link)
    7. Freedman MD (March 1992). "Oral anticoagulants: pharmacodynamics, clinical indications and adverse effects". J Clin Pharmacol. 32 (3): 196–209. doi:10.1002/j.1552-4604.1992.tb03827.x. PMID 1564123.
    8. Locatelli L , Oblak E. Vpliv različnih dejavnikov na učinek varfarina. Golniški simpozij 2011 – Zbornik prispevkov: Klinična farmacija; Antikoagulantna terapija, Golnik, Slovenija, 20. september; str. 73.
    9. Cevc M., Peternel P. Peroralno antikoagulacijsko zdravljenje. Farmakon, št. 25, december 2005.
    10. Rote Liste Service GmbH (2017). Rote Liste 2017 – Arzneimittelverzeichnis für Deutschland (einschließlich EU-Zulassungen und bestimmter Medizinprodukte). Rote Liste Service GmbH. ISBN 978-3-946057-10-9.