Išči

    Vodnjan

    Vodnjan
    Naselje in občina
    Vodnjan
    Vodnjan
    Zastava Vodnjan
    Zastava
    Vodnjan se nahaja v Hrvaška
    Vodnjan
    Vodnjan
    Položaj Vodnjana na Hrvaškem
    Koordinati: 44°57′40″N 13°51′10″E / 44.96111°N 13.85278°E / 44.96111; 13.85278
    DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
    ŽupanijaZastava istarske zupanije.gifIstrska
    Upravljanje
     • županEdi Pastrovicchio
     • zavetnik mestaSveti Blaž
    Površina
     • Skupno100 km2
    Nadm. višina
    135 m
    Prebivalstvo
     (2001)
     • Skupno6.119
     • Gostota61 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
    Poštna številka
    52215 Vodnjan
    Omrežna skupina+385 (52)
    Avtomobilska oznakaPU
    Spletna stran[Vodnjan.hr Vodnjan.hr]

    Vodnjan (italijansko Dignano) je istrsko mesto na Hrvaškem, sedež istoimenske občine z okoli 6.000 prebivaci, ki upravno spada pod Istrsko županijo. Od leta 2003 ima Vodnjan status mestnega naselja oz. mestne občine (Grad Vodnjan).

    Vodnjan se nahaja v zahodnem delu Istre, okoli 10 km severno od Pulja, ob železniški progi Divača - Pulj, na nadmorski višini 135 mnm, ter je 6 km oddaljeno od morja.

    Vsebina

    Zgodovina

    V okolici Vodnjana je več arheoloških najdišč iz antičnega obdobja ter več manjših srednjeveških cerkvic.

    Ob koncu 13. stoletje je Vodnjan, tako kot večji del Istre, spadal pod oblast oglejskih patriarhov. Ko je leta 1331 Vodnjan sprejel oblast Beneške republike, je bilo mesto priključeno puljskemu okrožju. Podatki o začetkih tukajšnje urbane naselbine se niso ohranili, vendar se je ohranil spomin na grad, ki je do leta 1808 stal na območju današnjega glavnega trga. Okoli njega se je polagoma razvilo naselje, ki se je nato širilo ob obeh straneh ulice, ki vodi proti glavni cesti. Leta 1492 je občina sprejela novi statut, ki pa je bil le posodobljena verzija starega iz 13. stoletja. Vodnjan niso dosegle epidemije kuge, ki so od 16. do 17. stoletja razhajale po jugu Istre, in zaradi katere so opustela mnoga naselja. Prebivalci Vodnjana so ostali večinoma romanskega porekla, za razliko od priseljencev od drugod, ki so poselili izpraznjena območja v okolici. Oblast Benetk je trajala vse do propada republike leta 1797.

    Glavni članek: Beneška republika.

    Po propadu je Istra za kratek čas spadala pod Napoleonovo Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre.

    Razglas iz Vodnjana o obvezni rabi Italijanskega jezika, iz obdobja 20-letnega fašističnega zatiranja Istranov
    Glavni članek: Ilirske province.

    Po Napoleonovem porazu v Rusiji in pri Waterloo-ju je Istra po določbah Dunajskega kongresa ostal pod avstrijsko nadoblastjo. Vodnjan je tedaj spadal pod Avstrijsko primorje, deželo Istro. Razvoj ladjedelništva, pomorstva in industrije ter razglasitev Pulja za glavno pristanišče avstrijske vojne mornarice je odvzel Vodnjanu primat v tem delu Istre. Z razpadom Avstro-ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra v okviru kraljevine Italije, vse do njene kapitulacije leta 1934.

    Prebivalstvo

    V občini Vodnjan, ki jo sestavljajo še naselja Gajana, Galižan in Peroj, stalno živi 6119 prebivalcev (popis 2001).

    Demografija

    Pregled števila prebivalcev po letih[1]
    1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
    3824 4731 5315 5152 5540 5916 5642 5424 3482 2576 3623 3636 3566 3678 3406

    Značilnosti in znamenitosti

    Mestece je ohranilo značilno obliko srednjeveškega naselja z gosto nepravilno razporeditvijo hiš znotraj zunanjega venca hiš, ki so bile istočasno v funkciji obrambnega zidu. Ohranjenih je nekaj gotskih, renesančnih in baročnih hiš iz obdobij od 15. do 18. stoletja. Od drugih istrskih naselij se Vodnjan razlikuje po dolgi in ravni cesti (znani kot najdaljša ulica v Istri), ki poteka od odcepa z glavne ceste do starega mestnega trga. Ob ulici je tudi nekaj elegantih meščanskih palač z gotskimi detajli.

    Stolnica sv. Blaža na glavnem trgu je mogočna 56 m dolga cerkvena stavba, zgrajena v baročnem slogu (1760-1800), s tremi vzidanimi romanskimi reliefi in kupolo, katere višina dosega 25 m. Načrte za ločeni cerkveni zvonik, zgrajen 1815-1883, ki velja za najvišjega v Istri (60 m), je po vzoru beneškega na trgu sv. Marka izdelal piranski arhitekt Domenico Dongetti. Kipe sv. Lovrenca, sv. Petra, sv. Blaža in sv. Kvirina na pročelju je izdelal krajevni umetnik Giovanni Trevisano. Mumificirana trupla sv. Nicolose Bursa (u. 1512), Leoneja Bembo (u.1188) ter Giovannija Olinija, v stolni cerkvi, so popolnoma ohranjena. V muzeju stolnice hranijo več kot 300 relikvij svetnikov, ki jih uvrščajo med največje dragocenosti mesta. V času francoskega pustošenja jih je s hrambo v svoji palači pred uničenjem rešil slikar Gaetan Gresler.

    V občinski novogotski stavbi je na ogled zbirka slik beneških slikarjev iz obdobja od 16. do 18. stoletja.

    Istriotski jezik

    V Istri so zastopani hrvaški jezik (čakavščina), slovenski in italijanski (istrobeneški) jezik. Manjše število prebivalcev na posameznih območjih pa govori še istroromunski (t.i. vlaški in žejanski) ter romanski istriotski jezik. Večina prebivalstva je dvo ali večjezična.

    Romanski Istriotski jezik sodi med avtohtone jezike istrskega polotoka, ki se je v Istri obdržal še iz časov pred razširitvijo istrobeneškega jezika. Območje njegove uporabe je tvorilo jezikovni otok na jugu Istre. Do danes se je v Istri ohranil samo v šestih mestih, ponekod v Rovinju, Vodnjanu, Balamu, Fažani, v Galižani in v Šišanu, vendar je bil v preteklosti bolj razširjen. Danes ga v italijanski narodni skupnosti poleg Italijanščine neustavljivo nadomešča še istrobeneški jezik. Govorniki so samo še starejše osebe. Po ocenah naj bi jezik imel v Istri samo še nekaj deset aktivnih govornikov in okoli 300 ljudi, ki ga razumejo in ga delno obvladajo. Govorijo ga še nekatere osebe v Trstu in morda še posamezniki v manjših skupnostih nekdanjih istrskih ezulov v Fertiliji in Maristelli pri Algeru na Sardiniji.

    Vsebina [skrij]

    Znane osebnosti

    Sklici in opombe

    Viri

    Geografska lega občine v Istri

    Glej tudi

    Zunanje povezave