Išči

    Volitve v Sloveniji

    Republika Slovenija
    Coat of arms of Slovenia.svg

    Članek je del serije:
    Politika in uprava Slovenije


    Flag of Europe.svg
    članica Evropske unije
    članica evrskega območja
    članica Schengenskega območja

    Flag of NATO.svg
    članica zveze NATO


    Volitve v Sloveniji so zagotovljene z Ustavo Republike Slovenije, na katerih lahko sodelujejo volilni upravičenci (vsi državljani Slovenije, ki dopolnijo 18 let) ter tako sodelujejo v politiki Slovenije.

    Izvedba volitev je v pristojnosti Državne volilne komisije.

    Vsebina

    Predsedniške volitve

    Predsednik Republike Slovenije je izvoljen na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, ki so razpisane na vsakih 5 let oz. v primeru smrti predsednika 15 dni po smrti. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.

    Dosedanje volitve

    Dosedanje volitve: 1992, 1997, 2002, 2007, 2012, 2017

    Državnozborske volitve

    Volilne enote v Sloveniji

    V Sloveniji potekajo volitve v državni zbor v osmih volilnih enotah, vsaka od njih pa je razdeljena na 11 okrajev. V vsakem od oseminosemdesetih okrajev kandidirajo drugi kandidati. Iz vsake od osmih enot je izvoljenih 11 poslancev, ne pa tudi po en poslanec iz vsakega okraja (iz nekaterih okrajev ni izvoljen nihče, iz drugih pa tudi do štirje kandidati). Poslanski mandati se razdeljujejo na dveh ravneh. Najprej na ravni volilne enote, nato pa še (preostali mandati) na ravni države. V praksi to pomeni, da se na ravni enot razdeli okoli dve tretjini sedežev, preostala tretjina pa na ravni države. Tako se razdeli 88 mandatov. Preostala dva sedeža zasedeta predstavnika italijanske in madžarske manjšine, ki se volita posebej (v deveti in deseti volilni enoti) po tako imenovanem Borda sistemu. Na ta način je skupaj izvoljenih 90 poslancev.

    Sam potek razdeljevanja glasov je sledeč:

    1. Seštejejo se vsi glasovi na državni ravni in se razporedijo po strankah.
    2. Odstranijo se glasovi za stranke oz. liste, ki niso presegle volilnega praga.
    3. Po Dhondtovi formuli se sorazmerno razdelijo sedeži na preostale stranke.
    4. Vsaka stranka oz. lista, ki je v volilni enoti dosegla dvanajstino glasov, dobi en glas in sicer sedež prejme kandidat zmagovalne stranke, ki je prejel največ glasov.
    5. Po Droopovi kvoti razdelijo nadaljnje glasove. Vsaka lista oz. stranka, ki je osvojila dve dvanajstini glasov, prejme še en sedež in sicer drugo uvrščeni kandidat. Nato se razdeljevanje nadaljuje: tisti, ki so osvojili tri dvanajstine glasov, prejmejo tretji sedež.
    6. Preostale sedeže (tretjina sedeža) se razdeli ponovno po Dhondtovi formuli. Pri tej zadnji razdelitvi pridejo v štetje tudi glasovi iz tujine.

    Volilni prag

    Volilni prag za vstop v parlament je 4 %.

    Volilne enote

    Zakon določa naslednje volilne enote [1]

    Dosedanje volitve

    Dosedanje volitve: 1992, 1996, 2000, 2004, 2008, 2011, 2014, 2018.

    Evropske volitve

    Evropske volitve so volitve slovenskih evroposlancev oz. slovenskih predstavnikov v Evropskem parlamentu.

    Dosedanje volitve

    Dosedanje volitve: 2004, 2009, 2014, 2019.

    Lokalne volitve

    Lokalne volitve so volitve, ki potekajo le na določenemu ozemlju Slovenije (po navadi na ozemlju občine); na njih občani volijo svoje predstavnike za župane, občinski zbor, mestni zbor, ...

    Dosedanje volitve: 1994, 1998, 2002, 2006, 2010, 2014, 2018.

    Referendumi

    Referendum je odločanje volilnih upravičencev o referendumskem vprašanju. V Sloveniji se razlikuje med ustavnorevizijskimi, zakonodajnimi referendumi in referendumi o ustanovitvi občine. Rezultati vseh so obvezujoči, razen kadar se razpiše predhoden posvetovalni referendum na državni ali lokalni ravni. Referendumi so lahko splošni | veljajo za celotno Slovenijo ali pa lokalni | poteka le na določenem ozemlju.

    Leta 2013 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel ustavna dopolnila, s katerimi je odpravil pravico poslancev Državnega zbora in svetnikov Državnega sveta predlagati referendum ter prvič uvedel kvorum - prag 20 odstotkov volilnih upravičencev, nad katerim bo referendum veljaven.[2]

    Dosedanji referendumi

    V tabeli je v stolpcu »Vrsta« označeno, za katerega od štirih vrst referendumov gre:

    Kot uspešen referendum je označen tisti referendum, s katerim je predlagatelj dosegel želeni rezultat.

    Referendum Datum Predlagatelj Vrsta Uspešnost
    Plebiscit o samostojnosti Slovenije 23. december 1990 z
    Referendum za volitve v državni zbor 8. december 1996 z različni rezultati za več vprašanj
    Referendum o vprašanju financiranja izgradnje TET3 10. januar 1999 z
    Naknadni zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo 17. junij 2001 z
    Posvetovalni referendum o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. 19. januar 2003 z zaradi vprašanja v nikalni obliki je večinski proti dejansko pomenil večinski za
    Zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje z
    Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo 23. marec 2003 p
    Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v NATO p
    Zakonodajni referendum o odpiralnem času trgovin 21. september 2003 z
    Referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih 4. april 2004 z
    Referendum o RTV 25. september 2005 z
    Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (lokalni) 29. januar 2006 p različni rezultati za posamezne občine
    Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (lokalni) 9. april 2006 p
    Referendum o zavarovalnicah 11. november 2007 z
    Posvetovalni referendum o pokrajinah 22. junij 2008 p
    Referendum o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško 6. junij 2010 z
    Referendum o RTV 13. december 2010 z
    Referendum o malem delu 10. april 2011 z
    Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno 5. junij 2011[3] z
    Referendum o pokojninski reformi z
    Referendum o zakonu o arhivih z
    Referendum o Družinskem zakoniku 25. marec 2012[4] z
    Referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva 8. junij 2014[5] z
    Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 20. december 2015 z
    Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper 24. september 2017 Vili Kovačič z ni dosegel kvoruma

    Viri in opombe

    1. http://www.dvk.gov.si/DZ2008/zakonVEVO.html
    2. "Pravica do referendumov odslej močno omejena". MMC RTV-SLO. 24.5.2013. Pridobljeno dne 24.5.2013.
    3. Siol.net - DZ potrdil 5. junij za datum referenduma o zakonu o arhivih
    4. [1]
    5. Rtvslo.si - Tu je referendumska nedelja

    Zunanje povezave