Išči

    Vsi sveti

    Vsi sveti
    Vsi sveti
    Naslikal Fra Angelico
    Uradno imeFestum omnium sanctorum
    Druga imenaVsi svetniki
    Praznujejo gaAnglikanska cerkev
    Pravoslavna cerkev
    Luteranci
    Rimskokatoliška cerkev[1]
    in metodisti,[2]
    med drugimi kristjani
    Liturgical Colorbela
    VrstaKrščanstvo
    PomenObčestvo kristjanov na zemlji z zveličanimi v nebesih in trpečimi v vicah
    Začetek31. oktober opoldne
    Konec2. november opolnoči
    Datum1. november (Zahodno krščanstvo)
    nedelja po Binkoštih (Vzhodno krščanstvo)
    Praznovanjasveta maša, obredi na pokopališču, ljudski običaji
    Obeležitvegoreča sveča, krizantema
    Sorodni praznikiVerne duše,
    Dan mrtvih

    Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.[3]

    Vsebina

    Zgodovina

    Rudolph Blättler: Naši sveti zavetniki (vinjeta za mesec november)[4]
    Rudolf von Alt: Pogled na Panteon 1835; vidita se Berninijeva zvonika.

    Spomin godov mučencev

    Že od začetka krščanstva so verniki praznovali godove posameznih apostolov in mučencev. Sveti Janez Zlatousti v 4. stoletju omenja, da zahodna Cerkev posveča spominu svetih mučencev poseben dan.

    Panteon spremenjen v cerkev

    Praznik vseh svetnikov pa je uveden za časa papeža Bonifacija IV. Povezan je s poganskim svetiščem Panteonom.

    V času, ko so vladali v Rimu še konzuli in senatorji,[5] je Agripa s svojimi legijami pokoril Sase in nekaj drugih zahodnih rodov. Komaj se je zmagoslavno vrnil z vojsko v Rim, je že prišla novica, da so se Perzijci uprli zoper rimsko gospostvo. Senat je tudi zadušitev tega upora poveril Agripu; posrečilo se mu tudi to in prisilil jih je k plačevanju letnega davka. V Rimu je na čast vseh poganskih bogov dal zgraditi sijajen tempelj, ki so ga po tem imenovali Panteon. Čudoviti hram stoji še danes in je ena od najzanimivejših in najlepših mestnih stavb. Krščanskega bizantiskega cesarja Fokasa (Phokas 602–610) je zaprosil papež Bonifacij IV., naj mu dovoli, da kakor so pogani v Panteonu častili vse bogove, tako naj bi smeli na podoben način odslej častiti kristjani vse svetnike na čelu z Blaženo devico Marijo.

    Cesar je ustregel prošnji, nakar je papež Bonifacij IV. 10. maja 610 slovesno posvetil Panteon. Med preklete stene je prvič vstopila krščanska procesija in prvič je starodavno zidovje napolnilo sveto petje in kajenje. Hudiči, ki so doslej našli tu notri zavetišče, so pobegnili skozi kupolo in niso več nadlegovali ljudi. Papež je dal prepeljati semkaj osemindvajset vozov kosti mučencev in zmolivši veroizpoved jih je shranil tukaj. Obenem je ukazal, naj na prvega novembra papeži mašujejo v Panteonu; krščanski verniki pa naj tukaj prejmejo Gospodovo sveto telo in kri. Tako je postal poganski Panteon krščansko svetišče, posvečena cerkev svetniških relikvij vseh Božjih svetnikov.[6]

    Posvetitev stavbe Panteona v cerkev ga je rešila pred zapuščenostjo, porušenjem in najhujšim oropanjem, ki je doletelo v srednjem veku večino antičnih rimskih stavb. To opisuje tudi Pavel Diakon, ki omenja, kako je bizantinski cesar Konstans II., ki je obiskal Rim v juliju 663, poropal vse antične okrase po mestu, ki so bili iz žlahtne kovine, med drugimi tudi tiste iz bivšega Panteona, ter jih poslal v Carigrad.

    Praznik prestavljen in razširjen

    Gregor III. je v Rimu pri svetem Petru posvetil posebno kapelo v cerkvi v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Velike množice romarjev so vsako leto za 13. maj prihitele v Rim.[7] Toda pokazalo se je, da v tem času primanjkuje v Rimu živeža za številne tujce. Zato je Gregor IV. [8] leta 835 ta praznik izrečno preložil na dan 1. novembra ter hkrati naročil Ludviku Pobožnemu, naj v frankovski državi uvede ta praznik.[9]

    Pozneje se je razširilo praznovanje godu vseh svetnikov na vesoljno Cerkev.[7]

    Pomen praznika

    Češčenje Jagnjeta (Gentski oltar, brata Van Dyck), 2. polovica 15. stoletja.

    Viri

    európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977.

    Opombe

    1. Marty, Martin E. (2007). Lutheran questions, Lutheran answers : exploring Christian faith. Minneapolis: Augsburg Fortress. str. 127. ISBN 978-0-8066-5350-1. Pridobljeno dne 1 November 2011. All Lutherans celebrate All Saints Day, and many sing, "For all the saints, who from their labors rest. . ."
    2. Laura Huff Hileman (2003). "What is All Saint's Day?". The Upper Room (United Methodist Church). Pridobljeno dne 31 October 2011. Saints are just people who are trying to listen to God's word and live God's call. This is "the communion of saints" that we speak of in the Apostle's Creed -- that fellowship of believers that reaches beyond time and place, even beyond death. Remembering the saints who have helped extend and enliven God's kingdom is what All Saints Day is about.
    3. 3,0 3,1 Silvester Čuk. Svetnik za vsak dan II. str. 197.
    4. Otto Bitschnau. Das Leben der Heiligen Gottes. str. 813.
    5. v 1. stoletju pr. n. št.
    6. 6,0 6,1 Crescen Lajos Dedek. Szentek élete II. str. 335s.
    7. 7,0 7,1 7,2 Anton Strle. Leto svetnikov IV. str. 233.
    8. Gregor IV. je bil papež 827-844
    9. Niko Kuret. *N. Kuret: Praznično leto Slovencev II. str. 92.
    10. Cerkev, Katoliška. "1. november - vsi sveti". Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno dne 2018-10-29.
    11. Jn 11,25: Jezus je rekel (Marti pred obujenjem njenega brata Lazarja od mrtvih): »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje
    12. Máté Vogel. Szentek élete II. str. 281.

    Glej tudi