Išči

    Wikipedija:Navajanje virov

    Pravila Wikipedije
    Vsebinski standardi

    Nepristranskost
    Preverljivost
    Kaj Wikipedija ni
    Brez izvirnega raziskovanja
    Biografije živečih oseb

    Sodelovanje z drugimi

    Vljudnost
    Brez osebnih napadov
    Odpravljanje nesoglasij

    Ta stran je slogovni vodnik in opisuje, kako v člankih navajati vire.

    Pravilo Wikipedija:Preverljivost pravi, da je pripis vira potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije živečih oseb glej Wikipedija:Biografije živečih oseb, ki je prav tako pravilo.

    Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogoče veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo!

    Vsebina

    Zakaj navajati vire

    Opomba: drugih člankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.

    Kdaj navajati vire

    Ob dodajanju vsebine

    Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.

    Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. Izogibajmo se zavajajočih besed, kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti preverljivo: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za izvirno raziskovanje.

    Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod.

    Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji.

    Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami

    Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku.

    Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov.

    Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb

    Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na zanesljiv vir. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo — bodisi v članku ali na pogovorni strani — na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo takoj odstranimo! Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira.

    Dobesedno navajanje

    Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev — »takole« — oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev — »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s predlogami za navajanje.

    Slike

    Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in oznako avtorskih pravic.

    Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Zgled:

    Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)

    Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled:

    Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ...

    Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence zahtevajo, da navedemo izvirnega avtorja.

    Splošni viri

    Priimek, Ime. Naslov dela. Založnik, Kraj leto. ISBN COBISS.

    Če je vir dosegljiv v COBISS, lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole:

    {{COBISS|ID=123456789}}

    Če imate podatek o identifikatorju digitalnega objekta (DOI - imajo ga predvsem znanstveni članki, objavljeni na spletu), ga dodajte takole:

    {{DOI|id=1234546}}

    Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija predlog za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{}}, za knjige {{}}, za revije {{}} ipd. (glej Kategorija:Predloge za navajanje). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge.

    Sprotni navedki

    Bližnjice:
    WP:IC
    WP:ILC

    Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« oz. medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev.

    Sklici na koncu besedila

    Glej tudi: Pomoč:Sklici na koncu besedila

    Sprotno navajanje se v članku doseže s HTML-označevalcema <ref> in </ref>, ki oklepata navedek. Med njima je lahko kateri koli tekst (funkcija je bila prvotno namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <ref> naj se začne brez presledka tik za ločilom stavka s trditvijo, za zaključnim </ref> pa sledi presledek.

    Zgled wikikode:

    Sistem omogoča tudi pripisovanje več trditev istemu viru; v tem primeru je treba označevalec <ref> poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <ref name="poljubno_ime"> (zaključni označevalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapišite samo <ref name="poljubno_ime"/> (s poševnico!), brez izpisa vira in zaključnega označevalca. Če želite navesti več kot en vir za isto trditev, začnite takoj po zaključnem označevalcu (</ref>) z novim začetnim.

    Vsi sprotni navedki se izpišejo v seznamu na koncu članka v poglavju »Sklici« z uporabo predloge {{}}. Sistem prikaže sprotne navedke kot nadpisano številko (npr. [1]) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z različnimi kombinacijami sprotnih navedkov je članek penicilini.

    Kratki sklici

    Bližnjice:
    WP:KRATKISKLIC
    WP:CITESHORT
    WP:SFN

    Takole izgledajo kratki sklici v polju za urejanje:

    Sonce je zelo veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda luna je manjša.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref>

    == Sklici ==
    {{sklici}}

    == Viri ==
    *Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon," ''Scientific American'', 51(78).
    *Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press.

    Takole izgleda v članku:

    Sonce je zelo veliko,[1] toda luna je manjša.[2] Sonce je tudi zelo vroče.[3]

    Sklici


    1. ^ Miller 2005, str. 23.
    2. ^ Brown 2006, str. 46.
    3. ^ Miller 2005, str. 34.


    Viri


    • Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", Scientific American, 51(78).
    • Miller, Edward (2005). The Sun. Academic Press.

    Skrajšani sklici, ki v članku namesto datumov izdaje rajši uporabljajo naslove, izgledajo takole:

    Sklici


    1. ^ Miller, The Sun, str. 23.
    2. ^ Brown, "Size of the Moon", str. 46.
    3. ^ Miller, The Sun, str. 34.

    Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila

    Bližnjice:
    WP:ADR
    WP:HARV
    WP:PAREN

    Večina članka uporablja medbesedilne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog medbesedilnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je (Smith 2010, str. 1) se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v splošnih virih (general reference), npr. Smith, John. Naslov knjige. Cambridge University Press, 2010. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri".

    V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej kratki sklici zgoraj.

    Takole izgleda v polju za urejanje:

    Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).
    == Viri ==
    *Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78).
    *Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press.

    Takole izgleda v članku:

    Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).

    Viri


    • Brown, R (2006). "Size of the Moon", Scientific American, 51(78).
    • Miller, E (2005). The Sun, Academic Press.

    Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (footnotes), sklici v oklepaju umeščeni pred poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika.

    Kdaj morate uporabiti sprotne sklice

    Bližnjice:
    WP:MINREF

    Wikipedijina pravila o vsebini zahtevajo sprotne sklice na zanesljive vire za sledeče štiri tipe trditev:

    Tip trditve Smernica, ki zahteva sprotne sklice
    Neposreden citat Wikipedija:Preverljivost
    Kakršnakoli trditev, ki je sporna (tj. je bila odstranjena, izražen je bil dovom o pravilnosti na pogovorni strani, označena je bila z {{navedi vir}} ali s podobnim označevalcem) Wikipedija:Preverljivost
    Kakršna koli trditev, za katero verjamete, da lahko postane sporna. Wikipedija:Preverljivost
    Sporni material, vrednostno negativen, pozitiven ali nevtralen, o živečih osebah Wikipedija:Biografije živečih oseb

    Ostale smernice, predvsem kršenje pravil o avtorskih pravicah, prepovedujejo vključevanje določenih informacij, kot je prenatančno parafraziranje, tudi če material vsebuje sprotne sklice na zanesljiv vir.

    Katere informacije vključiti

    Bližnjice:
    WP:NAVEDIKAKO

    Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila ali kratke sklice, potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.)

    Primeri

    Knjige

    Sklici na knjige tipično vsebujejo:

    Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo:
    • ime avtorja
    • naslov poglavja
    • ime urednika knjige
    • ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj)
    • številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno

    Časopisni članki

    Sklici na članke v časopish, revijah tipično vsebujejo:

    Spletne strani

    Sklici na WWW strani tipično vsebujejo:

    Zvočni posnetki

    Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo:

    Film, TV ali video posnetki

    Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo:

    Povezovanje na Google Knjige

    Bližnjice:
    WP:PAGELINK
    WP:PAGELINKS

    Google Knjige dovoljujejo direktno povezavo na strani knjig, kjer se knjigo lahko pregleduje. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih:

    V urejevalnem oknu URL za str. 18 v A Theory of Justice izgleda takole:

    Slog navajanja

    Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju.

    Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo slog APA, slog MLA, The Chicago Manual of Style, Author-date referencing, Vancouver sistem ali Bluebook). Primere lahko najdete na Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga.[1]

    Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, se izogibaj kateregakoli drugega numeričnega formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko 2002-06-11 , toda ne 11/06/2002.

    Variacije načina navajanja

    Bližnjice:
    WP:CITEVAR

    Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v:

    Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici znotraj danega članka naj uporabljajo enoten slog.

    Zato je v veliko pomoč:

    Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši.

    Glej tudi

    Reference

    1. "ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov" (PDF). Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Pridobljeno dne 2012-03-18.