Išči

    Wikipedija:Preverljivost

    Pravila Wikipedije
    Vsebinski standardi

    Nepristranskost
    Preverljivost
    Kaj Wikipedija ni
    Brez izvirnega raziskovanja
    Biografije živečih oseb

    Sodelovanje z drugimi

    Vljudnost
    Brez osebnih napadov
    Odpravljanje nesoglasij

    Wikipedija stremi k objavljanju gradiva, ki je preverljivo in ni izvirno raziskovanje.

    Cilj Wikipedije je postati popolna in zanesljiva enciklopedija. Pot do zanesljivosti je preverljivost, zato se od urejevalcev pričakuje, da pri delu navajajo verodostojne vire, tako da je njihove prispevke mogoče preveriti.

    Za pisanje dobrih enciklopedičnih člankov je pomembno razumeti, da se morajo ti nanašati le na dejstva, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumente, ki jih je že objavil priznan izdajatelj.

    Pomembno je vedeti, da »preverljivost« ne pomeni, da morajo urejevalci preveriti, ali npr. podaja Delov članek resnična dejstva. Dejansko se tako raziskovanje močno odsvetuje, saj se v Wikipediji ne sme objavljati nobenega izvirnega raziskovanja. Članki naj vsebujejo le gradivo, ki ga je objavil priznan ali verodostojen vir, ne glede na mnenje posameznih urejevalcev o njegovi resničnosti. Čeprav se morda zdi nenavadno, je merilo za vključitev v Wikipedijo preverljivost in ne resnica. Zato je osrednjega pomena, da se urejevalci zanašajo na dobre vire.

    Wikipedija:Preverljivost je ena od treh strani pravil Wikipedije, ki določajo način pisanja člankov. Drugi dve sta Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja in Wikipedija:Nepristranskost. Skupaj ta medsebojno dopolnjujoča se pravila določajo vrsto in kakovost za glavni imenski prostor sprejemljivega gradiva. Zato se jih razlaga v sklopu in morajo urejevalci poznati vsa tri.

    Vendar pa preverljivost podatkov sama po sebi še ne zadostuje za njihovo vključitev v Wikipedijo. Glede tega glejte stran o tem, kaj Wikipedija ni.

    Vsebina

    Zanesljivi viri

    Bližnjice pravil:
    WP:PVIRI

    Kaj šteje med zanesljive vire

    Beseda »vir« ima v Wikipediji tri pomene: gradivo samo (dokument, članek, papir ali knjiga), ustvarjalec dela (npr. pisatelj) in založnik dela (npr. Oxford University Press ali Mladinska knjiga). Vsi trije imajo lahko vpliv na zanesljivost.

    Članki morajo temeljiti na zanesljivih, objavljenih virih s strani tretjih oseb, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Gradivo vira mora biti objavljeno (dostopno javnosti v katerikoli obliki); neobjavljena gradiva se štejejo za nezanesljiva. Viri morajo neposredno podpirati gradivo predstavljeno v članku in morajo biti ustrezni za trditve. Ustreznost kateregakoli vira je odvisna od vsebine. Vsebina, ki se nanaša na živeče ljudi ali medicino, naj se navaja še posebno previdno.

    Časopisni blogi

    Veliko število časopisov, revij in drugih ponudnikov novic gosti rubrike na svojih spletnih straneh, ki jih imenujejo blogi. Ti so lahko sprejemljiv vir, če so pisci strokovnjaki; treba jih je uporabljati s previdnostjo, ker za blog ni nujno, da se njihove objavljene informacije preverjajo. Za bloge, ki niso zaneslivi viri, glej spodaj viri iz samozaložbe.

    Viri, ki običajno niso zanesljivi

    Sporni viri

    Sporni viri so tisti, ki so na slabem glasu, ker ne preverjajo dejstev, nimajo ustreznega uredniškega nadzora, ali pa so v očitnem navzkrižju interesov. Takšni viri vključujejo spletne strani in publikacije, ki izražajo stališča, za katera drugi viri menijo, da so skrajna ali promocijska, ali pa so izrazito odvisni od govoric in osebnih mnenj. Sporni viri naj se uporabijo le v članku, v katerem je ta vir opisan; glej spodaj. Ti viri niso primerni za referenciranje spornih trditev o tretjih osebah. Sem sodijo tudi članki v t. i. plenilskih revijah, ki zgledajo kot znanstvene revije, a v resnici ne recenzirajo objavljenih prispevkov. Več informacij o tem pojavu in kako ga zaznati je v geslu Plenilsko založništvo.

    Viri iz samozaložbe

    Bližnjice pravil:
    WP:VSZ
    WP:SAMOZALOŽBA
    WP:BLOGI

    Vsakdo lahko ustvari osebno spletno stran ali plača za to, da ima objavljeno knjigo, potem pa trdi, da je strokovnjak za določeno področje. Zaradi tega so informacije iz v samozaložbi izdanih knjig, časopisov, spletnih strani ali blogov nesprejemljive kot viri. Viri samozaložbenih strokovnjakov so lahko zanesljivi v primerih, ko jih ustvari priznan strokovnjak za tèmo članka, katerega delo so že objavili sekundarni viri. Bodite previdni pri uporabi takih virov: če so informacije resnično vredne poročanja, je nekdo drug verjetno to že storil. Nikoli ne uporabljajte virov iz samozaložbe za opisovanje živečih oseb, čeprav je avtor strokovnjak, dobro znan raziskovalec ali pisatelj.

    Zunanja uporaba gradiva iz Wikipedije

    Bližnjice pravil:
    WP:OGLEDALO

    Ne uporabljajte člankov spletnih strani, ki kot vir navajajo članke iz Wikipedije, ker gre v tem primeru za navajanje samega sebe.