Išči

    Zagreb

    Zagreb

    Grad Zagreb
    Mesto
    Mesto Zagreb
    Montage of major Zagreb landmarks.jpg
    Zastava Zagreb
    Zastava
    Grb Zagreb
    Grb
    Zagreb se nahaja v Croatia
    Zagreb
    Zagreb
    Lega mesta na Hrvaškem
    45°48′N 15°57′E / 45.800°N 15.950°E / 45.800; 15.950
    DržavaZastava Hrvaške Hrvaška
    ŽupanijaGrad Zagreb
    župnija RKC1094
    Svobodno mesto1242
    Združitev1850
    Razdelitev17 mestnih četrti
    70 naselij
    Upravljanje
     • županMilan Bandić (Neodvisni)
    Površina
     • Mesto641 km2
     • Urbano
    162,22 km2
     • Metropolitansko obm.
    3.719 km2
    Nadm. višina158 m
    Najvišja nadm. višina
    1.035 m
    Najnižja nadm. višina
    122 m
    Prebivalstvo
     (2011)[3]
     • Mesto790.017
     • Gostota1.200 preb./km2
     • Urbano
    686.163
     • Urbana gostota4.200 preb./km2
     • Metropolitansko obm.
    1.107.623
     • Metropolitanska gostota300 preb./km2
    Časovni pasUTC+1 (CET)
     • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
    Poštna številka
    10000
    Območna številka+385 01
    Registracijska oznakaZG
    Spletna stranwww.zagreb.hr

    Zagreb je glavno mesto Republike Hrvaške in središče istoimenske županije. Mesto se nahaja na obrobju gore Medvednica in na jugozahodnem delu Panonske nižine ob reki Savi. Nahaja se na nadmorski višini 122 m. Zagreb leži ob glavni kopenski magistrali med Srednjo Evropo in Malo Azijo, prav tako pa tudi ob enem od dovozov iz Panonske nižine do Jadranskega morja.

    Vsebina

    Zgodovina

    Prva omemba in srednji vek

    Najstarejše naselje v bližini današnjega Zagreba je bilo rimsko mesto Andautonia (danes Šćitarjevo), ki je obstajalo med 1. in 5. stoletjem n. š. Prvi zapisi o mestu segajo v leto 1094, ko je madžarski kralj Ladislav I. ustanovil škofijo. Okoli škofije se je takrat razvilo naselje Kaptol, kjer so živeli predvsem duhovniki, na sosednjem hribu pa se je razvilo utrjeno naselje Gradec, kjer so živeli predvsem trgovci in obrtniki. Oba naselja so leta 1242 napadli Tatari. Hrvaški in madžarski kralj Bela IV. je Gradcu v znak hvaležnosti, da mu je nudilo varno zatočišče pred napadi Tatarov, podaril Zlato bulo, kar je mestu zagotovilo samoupravni privilegij znotraj kraljestva in svoj pravosodni sitem.

    16. do 18. stol.

    Med Kaptolom in svobodnim mestom Gradec je bilo veliko gospodarskih in političnih povezav, toda mesti sta ostali ločeni tudi, ko je Zagreb postal politično središče Hrvaške in Slavonije. Zagreb je postalo glavno mesto banovine leta 1621, ko je vladal ban Nikola IX Frankopan Tržaški. Na povabilo mestne uprave so v Zagreb leta 1606 prišli jezuiti in zgradili prvo gimnazijo, Cerkev sv. Katarine in samostan. Leta 1669 so ustanovili akademijo (predhodnica Univerze v Zagrebu), kjer so poučevali filozofijo, teologijo in pravo. Leta 1776 so se zaradi velikega požara v Varaždinu kraljevi svet, velik del plemstva in visoke upravne, pravosodne ter šolske ustanove preselile v Zagreb.

    19. do sredine 20. stol.

    V 19. stol. je bil Zagreb središče hrvaškega narodnega preporoda, prav tako pa so v tem času bile ustanovljene številne pomembne kulturne in zgodovinske ustanove (Banski dvori, Glasbena akademija, Matica ilirska, Prva hrvaška hranilnica itd.) Leta 1850 so se Gornji grad, Gradec in še nekaj okoliških naselij združili v Zagreb. To je bilo tudi obdobje, v katerem je Zagreb pridobil veliko novosti in doživel svoj razcvet. Med pomembnejšimi pridobitvami so bile: odprtje prve železniške proge (1862), ki je Zagreb povezala z Zidanim Mostom in Siskom, plinarno (1863), vodovod (1878), prvi tramvaj (1891), elektrarno (1907) in številne mogočne zgradbe, spomenike, parke ter muzeje.

    V prvi polovici 20. stol. je prišlo do razširitve mesta Zagreb. Nastale so nove soseske, prebivalstvo pa se je povečalo za 70 %. Leta 1926 je začela oddajati prva radijska postaja v regiji. Med drugo svetovno vojno je bil Zagreb glavno mesto Neodvisne države Hrvaške, ki je bila nacistična marionetna država. Zagreb je v tem obdobju bil priča grozotam režima ustašev, ki so v bližini mesta v koncentracijskih taboriščih ubili na tisoče ljudi. Zagreb so 8. 5. 1945 osvobodili partizani.

    Zgodovina po drugi svetovni vojni

    Zagreb je bil od leta 1945 do 1990 glavno mesto Socialistične republike Hrvaške, ene izmed šestih socialističnih republik SFRJ. V 50. letih 20. stol. se je začela izgradnja nove stanovanjske soseske na južnem bregu reke Save, ki jo danes poznano kot Novi Zagreb (prvotno se je soseska imenovala Južni Zagreb). Mesto se je zelo razširilo. V mesto so bila vključena naselja Dubrava, Podsused, Jarun, Blato in druge. Južno od Save je bilo izgrajeno mednarodno letališče Pleso (danes Letališče Franjo Tuđman). Leta 1987 je Zagreb gostil poletno univerzijado.

    V Zagrebu je bila 25. 6. 1991 razglašena neodvisna država Republika Hrvaška. Med hrvaško osamosvojitveno vojno (1991–1995) je bilo mesto prizorišče nekaj spopadov in raketnih napadov, a se je izognilo večji škodi.

    22. marca 2020 je bil močan potres z epicentrom v bližini mesta. Potres je zatresel Zagreb približno ob 6.24 in naredil večje škode v stavbah.[4] Tudi se je zrušil vrh na levem stolpu zagrebške katedrale.[5]

    Geografija

    Podnebje

    Zagreb ima celinsko podnebje (»Cfb« po Köppenovi razvrstitvi podnebij). Poletja so po večini topla in temperature se lahko dvignejo nad 30 °C. Povprečna dnevna zimska temperatura je okoli 1 °C, povprečna poletna temperatura pa je 22 °C. Največ padavin pade v poletnih in jesenskih mesecih. Jutranja megla je značilna za obdobje od oktobra do februarja, predvsem na severnem delu mesta, ob gori Medvedica, in vzdolž reke Save. Februar je z 38,9 mm padavin najbolj suhi mesec v letu.

    Klimatološki podatki za Zagreb
    Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Leto
    Rekordno visoka temperatura °C   19,4 22,2 26,0 30,5 33,7 37,6 40,4 39,8 34,0 28,3 25,4 22,5 40,4
    Povprečno visoka temperatura °C 3,7 6,8 11,9 16,3 21,5 24,5 26,7 26,3 22,1 15,8 8,9 4,6 15,8
    Povprečna dnevna temperatura °C   0,3 2,3 6,4 10,7 15,8 18,8 20,6 20,1 15,9 10,5 5,0 1,4 10,7
    Povprečno nizka temperatura °C −3,0 −1,8 1,6 5,2 9,8 13,0 14,7 14,4 10,8 6,2 1,4 −1,7 5,9
    Rekordno nizka temperatura °C −24,3 −27,3 −18,3 −4,4 −1,8 2,5 5,4 3,7 −0,6 −5,6 −13,5 −19,8 −27,5
    Povprečno št, dni s padavinami 9,8 9,4 11,0 13,0 13,5 13,7 11,2 10,4 10,4 10,9 11,3 11,0 135,6

    Vir: Croatian Meteorological and Hydrological Service[6]

    Naselja na območju Zagreba

    Zagreb ni edino naselje na upravnem območju mesta Zagreb – obstaja več večjih naselij, kot so Sesvete in Lučko, ter več manjših naselij, Upravno območje mesta Zagreb zajema 70 naselij: Adamovec, Belovar, Blaguša, Botinec, Brebernica, Brezovica, Budenec, Buzin, Cerje, Demerje, Desprim, Dobrodol, Donji Čehi, Donji Dragonožec, Donji Trpuci, Drenčec, Drežnik Brezovički, Dumovec, Đurđekovec, Gajec, Glavnica Donja, Glavnica Gornja, Glavničica, Goli Breg, Goranec, Gornji Čehi, Gornji Dragonožec, Gornji Trpuci, Grančari, Havidić Selo, Horvati, Hrašće Turopoljsko, Hrvatski Leskovac, Hudi Bitek, Ivanja Reka, Jesenovec, Ježdovec, Kašina, Kašinska Sopnica, Kučilovina, Kućanec, Kupinečki Kraljevec, Lipnica, Lučko, Lužan, Mala Mlaka, Markovo Polje, Moravče, Odra, Odranski Obrež, Paruževina, Planina Donja, Planina Gornja, Popovec, Prekvršje, Prepuštovec, Sesvete, Soblinec, Starjak, Strmec, Šašinovec, Šimunčevec, Veliko Polje, Vuger Selo, Vugrovec Donji, Vugrovec Gornji, Vurnovec, Zadvorsko, Žerjavinec.

    Mestne četrti

    Na območju mesta Zagreb so bile leta 1999 ustanovljene mestne četrti in lokalni odbori. Skupno je v Zagrebu bilo ustanovljenih 17 mestnih četrti in 218 lokalnih odborov. Lokalni odbori so bili ustanovljeni za del mestne četrti, posamezno naselje, več medsebojno povezanih manjših naselij, ali pa za del večjega naselja, ki je v primerjavi z drugimi, ločen subjekt.

    # Mestna četrt Površina (km²) Prebivalstvo

    (2011)[7]

    1 Donji grad 3,01 37.123
    2 Gornji grad - Medveščak 10,12 31.279
    3 Trnje 7,37 42.126
    4 Maksimir 14,35 49.448
    5 Peščenica - Žitnjak 35,30 56.446
    6 Novi Zagreb - istok 16,54 59.227
    7 Novi Zagreb - zapad 62,59 58.025
    8 Trešnjevka - sjever 5,83 55.342
    9 Trešnjevka - jug 9,84 66.595
    10 Črnomerec 24,33 39.040
    11 Gornja Dubrava 40,28 62.221
    12 Donja Dubrava 10,82 36.461
    13 Stenjevec 12,18 51.849
    14 Podsused - Vrapče 36,05 45.771
    15 Podsljeme 60,11 19.249
    16 Sesvete 165,26 70.633
    17 Brezovica 127,45 12.040
    SKUPNO 641,43 792.875

    Demografija

    Po številu prebivalcev je Zagreb največje mesto na Hrvaškem in edino, v katerega širšem urbanem območju živi preko milijon prebivalcev. Po popisu iz leta 2001 ima ožje mesto 779.145 prebivalcev, od takrat pa se je po uradni oceni število povečalo na 784.900. Širše urbano območje, ki vključuje naselja Dugo Selo, Samobor, Velika Gorica in Zaprešić, ima po popisu 1.088.841 prebivalcev. Velika večina prebivalcev Zagreba v ožjem smislu (91,94 %) se je v popisu leta 2001 opredelila za Hrvate, najštevilčnejše manjšine so srbska (2,41 %), bošnjaška (0,8 %) in albanska (0,43 %). Slovencev je bilo 0,41 % oz. 3.225.


    Pregled števila prebivalstva po letih[8]
    1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
    48.266 54.761 67.188 82.848 111.565 136.351 167.765 258.024 356.529 393.919 478.076 629.896 723.065 777.826 779.145 790.017

    Znamenitosti

    Gornji grad

    Streha cerkve sv. Marka

    Gornji grad ali Gradec je zgodovinsko središče Zagreba. Ustanovljen je bil v srednjem veku, vse do 19. stol. pa je bil skupaj s Kaptolom urbano središče Zagreba. Trg sv. Marka, ki je nekoč bilo mesto trgovanja, je danes politično središče Hrvaške. Tu se nahajajo zgradba hrvaškega parlamenta, vlade in mestne skupščine.

    Kaptol in Dolac

    Kaptol je zgodovinsko naselje, ki se je oblikovalo okoli zagrebške katedrale. Danes je središče verskih institucij.

    Donji grad

    Trg bana Jelačića

    Donji grad je sodobno središče Zagreba. Zgrajen je bil v 19. in prvi polovici 20. stoletja.

    Ostale znamenitosti

    Prometna infrastruktura

    Zagrebški tramvaj

    Zagreb je središče 5 najpomembnejših avtocestnih tras na Hrvaškem. Najpomembnejša med njimi je avtocesta A1 Zagreb-Split-Dubrovnik, ki je dokončana do Ploč. Druga najpomembnejša trasa je A3 Bregana-Zagreb-Lipovac, ki povezuje severno Evropo s Turčijo. Ostale pomembne avtocestne trase so: A6 Zagreb-Reka, A4 Zagreb-Goričan, ki se na Madžarskem nadaljuje do Budimpešte, in A2 Zagreb-Macelj.

    Zagreb je prav tako tudi pomembno železniško vozlišče. Skozi Zagreb poteka Panevropska prometna mreža, ki je ena izmed najpomembnejših evropskih železniških povezav. Skozi Zagreb potekata koridor V in koridor X.

    Novi potniški terminal

    Letališče Franjo Tuđman je največje in najbolj obremenjeno letališče na Hrvaškem. Nahaja se na območju Velike Gorice. Letališče je bilo dokončano in odprto za civilni promet leta 1959. Leta 2017 so odprli novi terminal. Zraven glavnega letališča deluje tudi manjše športno letališče, Letališče Lučko.

    Javni promet je v Zagrebu sestavljen iz mreže tramvajev in busov. Zagrebško potniško podjetje ZET (Zagrebški električni tramvaj) upravlja vse tramvaje, notranje avtobusne linije in večino primestnih avtobusnih linij. Državno železniško podjetje Hrvatske Željeznice (Hrvaške železnice) upravlja omrežje mestnih in primestnih železniških povezav v širšem Zagrebškem območju.



    Pobratena mesta

    Zagreb sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobrateno je z naslednjimi mesti:

    Viri in opombe

    1. "City of zagreb 2006". City of Zagreb, Statistics Department. Pridobljeno dne 2008-01-25.
    2. "Statistički ljetopis Grada Zagreba 2007" (PDF) (hrvaščina in angleščina). 2007. ISSN 1330-3678. Pridobljeno dne 2008-11-12. Navedi journal zahteva |journal= (pomoč)
    3. http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/census2011/results/censustabsxls.htm, Grad Zagreb
    4. Seizmološka služba Prirodoslovno-matematičkog fakulteta u Zagrebu
    5. Snažan potres pogodio Zagreb, oštećena i katedrala: 'Njihala se zgrada, zastrašujuće' (novilist.hr)
    6. "Državni hidrometeorološki zavod".
    7. "Državni zavod za statistiku".
    8. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

    Glej tudi

    Zunanje povezave