Išči

    Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

    Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske²
    United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland¹
    Zastava Združenega kraljestva Grb Združenega kraljestva
    GesloDieu et mon droit  (kraljevsko geslo³)
    (francosko za »Bog in moja pravica«)
    Himna: »Bog obvaruj kraljico« 4
    Lega Združenega kraljestva
    Glavno mestoLondon
    51°30′N, 0°7′W
    Najbolj naseljeni mestni konglomerat Urbano območje Velikega Londona
    Uradni jeziki angleščina, valižanščina, škotska gelščina 5
    Demonim Britanec
    Upravljanje Ustavna monarhija
     -  kraljica: Elizabeta II.
     -  ministrski predsednik: Boris Johnson
    Nastanek
     -  Združitev kron: 24. marca 1603 
     -  Zakoni o združitvi: 1. maja 1707 
     -  Zakon o združitvi: 1. januarja 1801 
     -  angloirska pogodba: 12. aprila 1922 
    Vstop v EU 1. januarja 1973
     -  voda (%): 1,34
    Prebivalstvo
     -  ocena 2005: 60.209.5006 (21.)
     -  štetje 2001: 58.789.194 
    BDP (PKM) ocena 2005
     -  skupaj: 1,833 bilijona USD (6.)
     -  na prebivalca: 30.436 USD (18.)
    BDP (nominalno) ocena 2005
     -  skupaj: 2201 bilijon USD (5.)
     -  na prebivalca: 37.023 USD (13.)
    HDI (2004) 0,940 (visok) (18.)
    Valuta funt šterling (£) (GBP)
    Časovni pas GMT (UTC+0)
     -  poletni (DST): BST (UTC+1)
    Vrhnja domena (TLD) .uk7
    Klicna koda +44
    ¹ V Združenem kraljestvu, so v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih kot avtohtoni (regionalni) jeziki priznani še nekateri drugi jeziki. Uradno ime Združenega kraljestva je v njih naslednje:
    valižansko Teyrnas Unedig Prydain Fawr a Gogledd Iwerddon
    škotsko gelsko An Rìoghachd Aonaichte na Breatainn Mhòr agus Eirinn a Tuath
    irsko Ríocht Aontaithe na Breataine Móire agus Thuaisceart Éireann
    scots Unitit Kinrick o Great Breetain an Northren Ireland
    mansko Reeriaght Unnaneyssit dy Yn Vretyn Vooar as Nerin Hwoaie
    kornijsko An Rywvaneth Unys a Vreten Veur hag Iwerdhon Glédh
    ² Ime, kot ga podaja prevod standarda SIST ISO 3166 iz leta 1996.
    ³ Kraljevsko geslo na Škotskem se glasi Nemo Me Impune Lacessit (latinsko za »Nihče me ne razdraži nekaznovano«).
    4 Glej razdelek #Simboli. Uporablja se tudi kot kraljevska himna.
    5 Poleg angleščine (uporaba uveljavljena s precedensom) je v Walesu kot »jezik enakega položaja« priznana tudi valižanščina[navedi vir]. Od leta 2005 ima škotska gelščina na Škotskem položaj »uradnega jezika Škotske, ki si zasluži enako spoštovanje kot angleščina« [1]. Glej Jeziki Združenega kraljestva.
    6 Uradna ocena Urada za narodno statistiko [2].
    7 Po ISO 3166-1 alfa-2 je GB, vendar se .gb ne uporablja. Tako kot v drugih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi domena .eu.

    Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska[1]) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo. Leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope, obkroženo s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom. Pod suverenostjo Združenega kraljestva je tudi 14 Britanskih čezmorskih ozemelj. Kronske odvisnosti imajo z Združenim kraljestvom poseben odnos, saj niso njegov del, ampak spadajo neposredno pod britansko krono.

    Vsebina

    Zgodovina

    Škotska in Anglija sta obstajali vsaka zase kot enotni entiteti od 10. stoletja dalje. Wales je bil pod nadzorom Anglije od leta 1284 dalje (glej Statute of Rhuddlan) in je z listino o uniji 1536 postal del Kraljevine Anglije.

    Kralj Karel I. je leta 1649 izgubil vojno s parlamentom in bil obglavljen. Med letoma 1649 in 1660 je sledilo obdobje medvladja: Anglija je postala republika (The Commonwealth of England), ki jo je v letih 1653 do 1658 vodil Oliver Cromwell, nato pa za kratek čas njegov sin, Richard Cromwell. Leta 1660 je kraljevino obnovil kralj Karel II., ki mu je leta 1685 sledil Jakob II. Slavna revolucija leta 1688 ga je pregnala brez prelivanja krvi. Nato so si sledili na prestolu Viljem III. leta 1689, Ana leta 1702 in Jurij I. leta 1714. Leta 1707 sta se združili Anglija in Škotska. Sprejeli so številne odloke in listine, ki so uvedli ločitev treh vej oblasti ter uveljavili pravice državljanov in omejili oblast vladarja.

    Z listino o uniji iz leta 1707 sta se Anglija in Škotska, ki sta že od leta 1603 imeli skupnega monarha, dogovorili za trajno zvezo, imenovano »Kraljevina Velika Britanija«. Do združitve je prišlo v času, ko je bila Škotska na robu gospodarskega zloma, in med širšim prebivalstvom ni uživala naklonjenosti. Listina o uniji 1800 je v skupno državo z imenom »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske« združila Kraljevino Veliko Britanijo s Kraljevino Irsko – slednja je postopno prehajala pod angleški nadzor med letoma 1169 in 1691. Tudi ta združitev ni bila priljubljena, saj je do nje prišlo neposredno po neuspeli združeni irski vstaji leta 1798. Tako kot pri združitvi leta 1707 je bil nereprezentativen parlament podkupljen in prisiljen v lastno razpustitev. Leta 1922 je bila po trpkih bojih, katerih posledice se čutijo še danes, z anglo-irskim sporazumom Irska razdeljena na dve enoti, samostojno Republiko Irsko ter Severno Irsko. Skladno z določili sporazuma je Severna Irska, ki jo sestavlja šest od devetih grofij irske province Ulster, nemudoma optirala za izstop iz neodvisne države in ostala del Združenega kraljestva. Uradno je bilo ime spremenjeno v »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske« leta 1927, s čimer je bil priznan odhod večine Irske.

    Združeno kraljestvo, dominantna industrijska in pomorska sila 19. stoletja, je ob znatnem prispevku k napredku svetovne književnosti in znanosti igralo vodilno vlogo pri razvoju zahodnjaških pojmov lastnine, svobode, kapitalizma in parlamentarne demokracije. V času svojega največjega obsega se je Britanski imperij raztezal prek četrtine površine kopnega. V prvi polovici 20. stoletja se je Združeno kraljestvo močno izčrpalo v dveh svetovnih vojnah, druga polovica tega stoletja pa je prinesla razpad imperija in prestrukturiranje v sodobno evropsko državo.

    Združeno kraljestvo je previdno pri tehtanju stopnje svoje integracije s celinsko Evropo. Kljub članstvu v Evropski uniji se zaradi notranjepolitičnih razlogov in vladine presoje gospodarskih pogojev ni odločilo za prevzem skupne valute evro. Druga odprta tema je ustavna reforma. Lordska zbornica je že dlje časa predmet reform, leta 1999 pa je Škotska ponovno izvolila svoj parlament. Istega leta sta bili vzpostavljeni tudi skupščini Walesa in Severne Irske. Po raziskavah javnega mnenja večina prebivalstva navkljub nedavnim kontroverznostim močno podpira monarhijo, saj ob 10 % neopredeljenih podpira Britansko republikansko gibanje le 15-25 % prebivalstva.

    Združeno kraljestvo je član Skupnosti narodov, skupnosti držav, nastalih na ozemlju nekdanjega Britanskega imperija, ter zveze NATO. Je tudi stalni član varnostnega sveta OZN z možnostjo veta in ena izmed manj kot 20 jedrskih sil na svetu.

    Upravna delitev

    Tradiconalne grofije Združenega kraljestva

    Te grofije imajo le zgodovinski pomen, uporabljajo se npr. pri poštnih naslovih ali pri geografski oz. regionalni pripadnosti. Večina od njih ima v svojem imenu sestavino -shire, ki pomeni "grofija". Za administrativno in politično ureditev je država razdeljena drugače.

    Anglija

    Anglija je tradicionalno razdeljena na 39 grofij (angleško counties), in sicer:

    1. Bedfordshire
    2. Berkshire
    3. Buckinghamshire
    4. Cambridgeshire
    5. Cheshire (County of Chester) *
    6. Cornwall
    7. Cumberland
    8. Derbyshire
    9. Devon
    10. Dorset
    11. County Durham *
    12. Essex
    13. Gloucestershire
    14. Hampshire †
    15. Herefordshire
    16. Hertfordshire
    17. Huntingdonshire
    18. Kent
    19. Lancashire (County of Lancaster) *
    20. Leicestershire
    A map of the historic counties of England
    1. Lincolnshire
    2. Middlesex
    3. Norfolk
    4. Northamptonshire
    5. Northumberland
    6. Nottinghamshire
    7. Oxfordshire
    8. Rutland
    9. Shropshire (County of Salop)
    10. Somerset
    11. Staffordshire
    12. Suffolk
    13. Surrey
    14. Sussex
    15. Warwickshire
    16. Westmorland
    17. Wiltshire
    18. Worcestershire
    19. Yorkshire

    * = grofijski palatin
    † = znana tudi kot Grofija Southampton ali Southamptonshire

    Škotska

    Na Škotskem od 1890 to 1975 tradicionalno obstaja 33 grofij:

    Grofije Škotske od 1890 do 1975
    1. Caithness
    2. Sutherland
    3. Ross in Cromarty
    4. Inverness
    5. Nairn
    6. Moray
      (Grofija Elgin od 1918)
    7. Banffshire
    8. Aberdeen
    9. Kincardineshire
    10. Angus
      (Grofija Forfar od 1928)
    11. Perth
    12. Argyll
    13. Bute
    14. Ayr
    15. Renfrew
    16. Dunbarton
    17. Stirling
    18. Clackmannan
    19. Kinross
    20. Fife
    21. East Lothian
      (Grofija Haddington od 1921)
    22. Midlothian
      (Grofija Edinburgh od 1890)
    23. West Lothian
      (Grofija Linlithgow od 1924)
    24. Lanark
    25. Peebles
    26. Selkirk
    27. Berwick
    28. Roxburgh
    29. Dumfries
    30. Kirkcudbright
    31. Wigtown
    32. Zetland
      (Shetland)
    33. Orkney
    Scotland Administrative Map 1947.png

    Wales

    Wales je razdeljen na 13 tradicionalnih grofij:

    Imena so v originalnem jeziku.

    Severna Irska

    Tradicionalnih grofij na Severnem Irskem je 6 (to je 6 grofij, ki so se odločile ostati v Združenem kraljestvu ob osamosvojitvi Irske):

    Imena so v originalnem jeziku.

    Namestniška ozemlja Združenega kraljestva

    Združeno kraljestvo je razdeljeno na 99 namestniških ozemelj (angleško Lieutenancy areas). Vsako je dodeljeno enemu locum tenensu (angleško Lord Lieutenant), ki predstavlja britanskega monarha na tem ozemlju in mu zanj odgovarja. V Angliji se ta ozemlja imenujejo ceremonialne grofije (angleško Ceremonial counties), na Škotskem namestniška ozemlja Škotske (angleško Lieutenancy areas of Scotland), v Walesu ohranjene grofije Walesa (angleško Preserved counties of Wales) in na Severnem Irskem šest grofij in dve mesti (angleško Six counties and two former county boroughs). Ta razdelitev je zgolj formalna in se uporablja le za namene monarhije.

    Anglija

    V Angliji namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami.

    Škotska

    Na Škotskem je 35 namestniških ozemelj:

    namestniška ozemlja Škotske
    1. Aberdeen
    2. Aberdeenshire
    3. Angus
    4. Argyll and Bute
    5. Ayrshire and Arran
    6. Banffshire
    7. Berwickshire
    8. Caithness
    9. Clackmannanshire
    10. Dumfries
    11. Dunbartonshire
    12. Dundee
    13. East Lothian
    14. Edinburgh
    15. Fife
    16. Glasgow
    17. Inverness
    18. Kincardineshire
    19. Lanarkshire
    20. Midlothian
    21. Moray
    22. Nairn
    23. Perth and Kinross
    24. Renfrewshire
    25. Ross and Cromarty
    26. Roxburgh, Ettrick and Lauderdale
    27. Stirling and Falkirk
    28. Sutherland
    29. The Stewartry of Kirkcudbright
    30. Tweeddale
    31. West Lothian
    32. Western Isles
    33. Wigtown

    Ni prikazano:

    • Orkney
    • Shetland
    ScotlandLieutenancies.png

    Wales

    V Walesu je 8 namestniških ozemelj:

    namestniška ozemlja Walesa
    1. Gwent
    2. South Glamorgan
    3. Mid Glamorgan
    4. West Glamorgan
    5. Dyfed
    6. Powys
    7. Gwynedd
    8. Clwyd
    Map Cymru gyda rhifau.svg

    Severna Irska

    Na Severnem Irskem namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami, mesti Belfast in Londonderry / Derry pa sta posebni namestniški ozemlji, tako jih je skupaj osem.

    Administrativna območja

    Razdelitev, ki se uporablja za administrativne in politične namene ter lokalno samoupravo, je veliko bolj zapletena. Vsaka izmed štirih dežel ima posebno ureditev, ki pogosto delno izhaja iz tradicionalnih grofij.

    Anglija

    Anglija je razdeljena na devet regij (prva raven razdelitve, angleško regions). Ena izmed regij je Greater London, ki je razdeljena na 33 enot: 32 londonskih grofij (angleško boroughs) in City of London, ki je posebna politična enota sui generis.

    Ostalih osem regij je razdeljenih na mestne grofije (Metropolitan Counties), ne-mestne grofije (Non-Metropolitan Counties) in unitarne oblasti (druga raven razdelitve, angleško metropolitan and non-metropolitan boroughs, unitary authorities). Grofije so še naprej razdeljene na okrožja (tretja raven razdelitve, angleško districts), ta pa na civilne župnije (četrta raven razdelitve, angleško civil parishes). Unitarne oblasti so razdeljene neposredno na civilne župnije (brez vmesne delitve na območja). Civilne župnije so tudi najmanjša možna enota lokalne samouprave.

    Škotska

    Škotska je razdeljena na 32 unitarnih oblasti (angleško unitary authorities), ki jih sestavljajo civilne župnije.

    Wales

    Wales je sestavljen iz 22 unitarnih oblasti, od tega je 10 posebnih grofij (angleško county boroughs), 9 grofij (angleško counties) in 3 mesta (angleško cities).

    Je najmanj razvita izmed držav, ki sestavljajo Veliko Britanijo.

    Severna Irska

    Sestavljena je iz 26 unitarnih oblasti, od tega 9 okrožij (angleško districts), 13 grofij (angleško boroughs) in 4 mesta (angleško cities).

    Opombe

    1. Ime, kot ga podaja prevod standarda SIST ISO 3166 iz leta 1996.

    Zunanje povezave