Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Vsebina

• 1 Zgodovina
• 2 Upravna delitev
  • 2.1 Tradiconalne grofije Združenega kraljestva
    • 2.1.1 Anglija
    • 2.1.2 Škotska
    • 2.1.3 Wales
    • 2.1.4 Severna Irska
  • 2.2 Namestniška ozemlja Združenega kraljestva
    • 2.2.1 Anglija
    • 2.2.2 Škotska
    • 2.2.3 Wales
    • 2.2.4 Severna Irska
  • 2.3 Administrativna območja
    • 2.3.1 Anglija
    • 2.3.2 Škotska
    • 2.3.3 Wales
    • 2.3.4 Severna Irska
• 3 Opombe
• 4 Zunanje povezave

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Združenega kraljestva.

Škotska in Anglija sta obstajali vsaka zase kot enotni entiteti od 10. stoletja dalje. Wales je bil pod nadzorom Anglije od leta 1284 dalje (glej Statute of Rhuddlan) in je z listino o uniji 1536 postal del Kraljevine Anglije.

Kralj Karel I. je leta 1649 izgubil vojno s parlamentom in bil obglavljen. Med letoma 1649 in 1660 je sledilo obdobje medvladja: Anglija je postala republika (The Commonwealth of England), ki jo je v letih 1653 do 1658 vodil Oliver Cromwell, nato pa za kratek čas njegov sin, Richard Cromwell. Leta 1660 je kraljevino obnovil kralj Karel II., ki mu je leta 1685 sledil Jakob II. Slavna revolucija leta 1688 ga je pregnala brez prelivanja krvi. Nato so si sledili na prestolu Viljem III. leta 1689, Ana leta 1702 in Jurij I. leta 1714. Leta 1707 sta se združili Anglija in Škotska. Sprejeli so številne odloke in listine, ki so uvedli ločitev treh vej oblasti ter uveljavili pravice državljanov in omejili oblast vladarja.

Z listino o uniji iz leta 1707 sta se Anglija in Škotska, ki sta že od leta 1603 imeli skupnega monarha, dogovorili za trajno zvezo, imenovano »Kraljevina Velika Britanija«. Do združitve je prišlo v času, ko je bila Škotska na robu gospodarskega zloma, in med širšim prebivalstvom ni uživala naklonjenosti. Listina o uniji 1800 je v skupno državo z imenom »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske« združila Kraljevino Veliko Britanijo s Kraljevino Irsko – slednja je postopno prehajala pod angleški nadzor med letoma 1169 in 1691. Tudi ta združitev ni bila priljubljena, saj je do nje prišlo neposredno po neuspeli združeni irski vstaji leta 1798. Tako kot pri združitvi leta 1707 je bil nereprezentativen parlament podkupljen in prisiljen v lastno razpustitev. Leta 1922 je bila po trpkih bojih, katerih posledice se čutijo še danes, z anglo-irskim sporazumom Irska razdeljena na dve enoti, samostojno Republiko Irsko ter Severno Irsko. Skladno z določili sporazuma je Severna Irska, ki jo sestavlja šest od devetih grofij irske province Ulster, nemudoma optirala za izstop iz neodvisne države in ostala del Združenega kraljestva. Uradno je bilo ime spremenjeno v »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske« leta 1927, s čimer je bil priznan odhod večine Irske.

Združeno kraljestvo, dominantna industrijska in pomorska sila 19. stoletja, je ob znatnem prispevku k napredku svetovne književnosti in znanosti igralo vodilno vlogo pri razvoju zahodnjaških pojmov lastnine, svobode, kapitalizma in parlamentarne demokracije. V času svojega največjega obsega se je Britanski imperij raztezal prek četrtine površine kopnega. V prvi polovici 20. stoletja se je Združeno kraljestvo močno izčrpalo v dveh svetovnih vojnah, druga polovica tega stoletja pa je prinesla razpad imperija in prestrukturiranje v sodobno evropsko državo.

Združeno kraljestvo je previdno pri tehtanju stopnje svoje integracije s celinsko Evropo. Kljub članstvu v Evropski uniji se zaradi notranjepolitičnih razlogov in vladine presoje gospodarskih pogojev ni odločilo za prevzem skupne valute evro. Druga odprta tema je ustavna reforma. Lordska zbornica je že dlje časa predmet reform, leta 1999 pa je Škotska ponovno izvolila svoj parlament. Istega leta sta bili vzpostavljeni tudi skupščini Walesa in Severne Irske. Po raziskavah javnega mnenja večina prebivalstva navkljub nedavnim kontroverznostim močno podpira monarhijo, saj ob 10 % neopredeljenih podpira Britansko republikansko gibanje le 15-25 % prebivalstva.

Združeno kraljestvo je član Skupnosti narodov, skupnosti držav, nastalih na ozemlju nekdanjega Britanskega imperija, ter zveze NATO. Je tudi stalni član varnostnega sveta OZN z možnostjo veta in ena izmed manj kot 20 jedrskih sil na svetu.

Upravna delitev

Tradiconalne grofije Združenega kraljestva

Te grofije imajo le zgodovinski pomen, uporabljajo se npr. pri poštnih naslovih ali pri geografski oz. regionalni pripadnosti. Večina od njih ima v svojem imenu sestavino -shire, ki pomeni "grofija". Za administrativno in politično ureditev je država razdeljena drugače.

Anglija

Glavni članek: Tradicionalne grofije Anglije.

Anglija je tradicionalno razdeljena na 39 grofij (angleško counties), in sicer:

Bedfordshire Berkshire Buckinghamshire Cambridgeshire Cheshire (County of Chester) * Cornwall Cumberland Derbyshire Devon Dorset County Durham * Essex Gloucestershire Hampshire † Herefordshire Hertfordshire Huntingdonshire Kent Lancashire (County of Lancaster) * Leicestershire

Lincolnshire Middlesex Norfolk Northamptonshire Northumberland Nottinghamshire Oxfordshire Rutland Shropshire (County of Salop) Somerset Staffordshire Suffolk Surrey Sussex Warwickshire Westmorland Wiltshire Worcestershire Yorkshire * = grofijski palatin † = znana tudi kot Grofija Southampton ali Southamptonshire

Škotska

Na Škotskem od 1890 to 1975 tradicionalno obstaja 33 grofij:

Grofije Škotske od 1890 do 1975

Caithness Sutherland Ross in Cromarty Inverness Nairn Moray (Grofija Elgin od 1918) Banffshire Aberdeen Kincardineshire Angus (Grofija Forfar od 1928) Perth Argyll Bute Ayr Renfrew Dunbarton Stirling Clackmannan Kinross Fife East Lothian (Grofija Haddington od 1921) Midlothian (Grofija Edinburgh od 1890) West Lothian (Grofija Linlithgow od 1924) Lanark Peebles Selkirk Berwick Roxburgh Dumfries Kirkcudbright Wigtown Zetland (Shetland) Orkney

Wales

Wales je razdeljen na 13 tradicionalnih grofij:

• Anglesey
• Brecknockshire
• Caernarvonshire
• Cardiganshire
• Carmarthenshire
• Denbighshire
• Flintshire
• Glamorganshire
• Merionethshire
• Monmouthshire
• Montgomeryshire
• Pembrokeshire
• Radnorshire

Imena so v originalnem jeziku.

Severna Irska

Tradicionalnih grofij na Severnem Irskem je 6 (to je 6 grofij, ki so se odločile ostati v Združenem kraljestvu ob osamosvojitvi Irske):

• County Antrim
• County Armagh
• County Down
• County Fermanagh
• County Londonderry / Derry
• County Tyrone

Imena so v originalnem jeziku.

Namestniška ozemlja Združenega kraljestva

Združeno kraljestvo je razdeljeno na 99 namestniških ozemelj (angleško Lieutenancy areas). Vsako je dodeljeno enemu locum tenensu (angleško Lord Lieutenant), ki predstavlja britanskega monarha na tem ozemlju in mu zanj odgovarja. V Angliji se ta ozemlja imenujejo ceremonialne grofije (angleško Ceremonial counties), na Škotskem namestniška ozemlja Škotske (angleško Lieutenancy areas of Scotland), v Walesu ohranjene grofije Walesa (angleško Preserved counties of Wales) in na Severnem Irskem šest grofij in dve mesti (angleško Six counties and two former county boroughs). Ta razdelitev je zgolj formalna in se uporablja le za namene monarhije.

Anglija

V Angliji namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami.

Škotska

Na Škotskem je 35 namestniških ozemelj:

namestniška ozemlja Škotske

Aberdeen Aberdeenshire Angus Argyll and Bute Ayrshire and Arran Banffshire Berwickshire Caithness Clackmannanshire Dumfries Dunbartonshire Dundee East Lothian Edinburgh Fife Glasgow Inverness Kincardineshire Lanarkshire Midlothian Moray Nairn Perth and Kinross Renfrewshire Ross and Cromarty Roxburgh, Ettrick and Lauderdale Stirling and Falkirk Sutherland The Stewartry of Kirkcudbright Tweeddale West Lothian Western Isles Wigtown Ni prikazano: Orkney Shetland

Wales

V Walesu je 8 namestniških ozemelj:

namestniška ozemlja Walesa
Gwent South Glamorgan Mid Glamorgan West Glamorgan Dyfed Powys Gwynedd Clwyd

Severna Irska

Na Severnem Irskem namestniška ozemlja sovpadajo s tradicionalnimi grofijami, mesti Belfast in Londonderry / Derry pa sta posebni namestniški ozemlji, tako jih je skupaj osem.

Administrativna območja

Razdelitev, ki se uporablja za administrativne in politične namene ter lokalno samoupravo, je veliko bolj zapletena. Vsaka izmed štirih dežel ima posebno ureditev, ki pogosto delno izhaja iz tradicionalnih grofij.

Anglija

Anglija je razdeljena na devet regij (prva raven razdelitve, angleško regions). Ena izmed regij je Greater London, ki je razdeljena na 33 enot: 32 londonskih grofij (angleško boroughs) in City of London, ki je posebna politična enota sui generis.

Ostalih osem regij je razdeljenih na mestne grofije (Metropolitan Counties), ne-mestne grofije (Non-Metropolitan Counties) in unitarne oblasti (druga raven razdelitve, angleško metropolitan and non-metropolitan boroughs, unitary authorities). Grofije so še naprej razdeljene na okrožja (tretja raven razdelitve, angleško districts), ta pa na civilne župnije (četrta raven razdelitve, angleško civil parishes). Unitarne oblasti so razdeljene neposredno na civilne župnije (brez vmesne delitve na območja). Civilne župnije so tudi najmanjša možna enota lokalne samouprave.

• 9 regij
  • London
    • 32 londonskih grofij
    • City of London
  • ostalih 8 regij
    • 6 mestnih grofij
      • 36 mestnik okrožij
        • civilne župnije
    • 27 ne-mestnih grofij
      • 201 ne-mestnih krožij
        • civilne župnije
    • 56 unitarnih oblasti
      • civilne župnije

Škotska

Škotska je razdeljena na 32 unitarnih oblasti (angleško unitary authorities), ki jih sestavljajo civilne župnije.

Wales

Wales je sestavljen iz 22 unitarnih oblasti, od tega je 10 posebnih grofij (angleško county boroughs), 9 grofij (angleško counties) in 3 mesta (angleško cities).

Je najmanj razvita izmed držav, ki sestavljajo Veliko Britanijo.

Severna Irska

Sestavljena je iz 26 unitarnih oblasti, od tega 9 okrožij (angleško districts), 13 grofij (angleško boroughs) in 4 mesta (angleško cities).

Opombe

Zunanje povezave