Išči

    Zlato

    Zlato, 79Au
    Gold nugget (Australia) 4 (16848647509).jpg
    Zlato
    IzgovarjavaIPA: [zlaˈtoː]
    Videzkovinsko rumeno
    Standardna atomska teža Ar, std(Au)196,966570(4)[1]
    Zlato v periodnem sistemu
    Vodik Helij
    Litij Berilij Bor Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
    Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
    Kalij Kalcij Skandij Titan Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
    Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
    Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
    Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
    Ag

    Au

    Rg
    platinazlatoživo srebro
    Vrstno število (Z)79
    Skupinaskupina 11
    Periodaperioda 6
    Blok  blok d
    Razporeditev elektronov[Xe] 4f14 5d10 6s1
    Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 1
    Fizikalne lastnosti
    Faza snovi pri STPtrdnina
    Tališče1064,18 °C
    Vrelišče2970 °C
    Gostota (blizu s.t.)19,30 g/cm3
    v tekočem stanju (pri TT)17,31 g/cm3
    Talilna toplota12,55 kJ/mol
    Izparilna toplota342 kJ/mol
    Toplotna kapaciteta25,418 J/(mol·K)
    Parni tlak
    P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
    pri T (°C) 1.373 1.541 1.748 2.008 2.350 2.805
    Lastnosti atoma
    Oksidacijska stanja−3, −2, −1, 0,[2] +1, +2, +3, +5 (amfoterni oksid)
    ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,54
    Ionizacijske energije
    • 1.: 890,1 kJ/mol
    • 2.: 1980 kJ/mol
    Atomski polmerempirično: 144 pm
    Kovalentni polmer136±6 pm
    Van der Waalsov polmer166 pm
    Barvne črte v spektralnem obsegu
    Spektralne črte zlata
    Druge lastnosti
    Pojavljanje v naraviprvobitno
    Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
    Face centered cubic kristalna struktura za zlato
    Hitrost zvoka thin rod2030 m/s (pri r.t.)
    Temperaturni raztezek14,2 µm/(m·K) (pri 25 °C)
    Toplotna prevodnost318 W/(m·K)
    Električna upornost22,14 nΩ·m (at 20 °C)
    Magnetna ureditevdiamagnetik[3]
    Magnetna susceptibilnost−28,0·10−6 cm3/mol (at 296 K)[4]
    Natezna trdnost120 MPa
    Youngov modul79 GPa
    Strižni modul27 GPa
    Stisljivostni modul180 GPa[5]
    Poissonovo razmerje0,4
    Mohsova trdota2,5
    Trdota po Vickersu188–216 MPa
    Trdota po Brinellu188–245 MPa
    Številka CAS7440-57-5
    Zgodovina
    Poimenovanjeiz latinščine aurum, pomeni zlato
    OdkritjeNa Srednjem vzhodu (pred 6. tisočletjem pr. n. št.)
    Najpomembnejši izotopi zlata
    Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
    195Au sint. 186,10 d ε 195Pt
    196Au sint. 6,183 d ε 196Pt
    β 196Hg
    197Au 100% stabilen
    198Au sint. 2,69517 d β 198Hg
    199Au sint. 3,169 d β 199Hg
    Kategorija Kategorija: Zlato
    · pogovor · · | reference

    Zlato je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (iz Egipčanske besede aurum) in atomsko število 79. Ta mehka, svetleča se, rumena, težka, raztegljiva, (trivalentna in univalentna) prehodna kovina, ki jo je lahko oblikovati, ne reagira z večino kemikalij, vendar jo napada klor in aqua regia. Kovina se večinoma pojavlja samorodna kot kepe v skalah in aluvialnih nanosih in je ena od kovljivih kovin.

    Zlato se uporablja kot monetarni standard mnogih držav, uporablja pa se tudi kot nakit, zobozdravstvu in elektroniki. Njegova koda po standardu ISO 4217 je XAU.

    Vsebina

    Zlato kot mineral

    Zlato

    Po današnji klasifikaciji Huga Strunza uvrščamo zlato v bakreno skupino samorodnih prvin, kamor spadata tudi baker in srebro. Ima veliko gostoto, dobro kovnost, kovinski sijaj in dobro prevajajo toploto. Kemični simbol za zlato je Au in izhaja iz latinščine »aurum«.

    Atom zlata sestavlja jedro s 118 nevtroni in 79 protoni, ki ga obdaja 79 elektronov. Med seboj so atomi zlata povezani s kovinsko vezjo, elektroni pa oblikujejo med njimi elektronski oblak. Zato je zlato dober prevodnik toplote.

    Pomembne lastnosti

    Zlato je kovinski element, ki je v enem kosu kaže rumene barve, a je lahko tudi črne, rdečkaste ali vijolične barve, če ga na tanko razdelimo. Od znanih kovin je ta najbolj kovna in obdeljiva; 1 gram je moč sploščiti na površino 1 kvadratnega metra. Ker je zlato mehko, ga pogosto zlivajo z drugimi kovinami, da pridobi trdnost.

    Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike. Nanj ne vpliva zrak in večina reagentov. Kemijsko je precej nespremenljiv na toploti, vlagi in večini korozivnih sredstev, zato je zelo primeren za rabo v kovancih in nakitu.

    Barva trdnega zlata kot tudi zelo barvite, pogosto vijolične, koloidalne raztopine, ki jo lahko naredimo iz njega, je posledica dejstva, da plazmonska frekvenca tega elementa leži v vidnem območju, kar povzroča, da se rdeča in rumena barva odbijata, modra pa absorbira. Samorodno zlato navadno vsebuje od osem do deset odstotkov srebra, pogosto še več. Naravne zlitine z visoko vsebnostjo srebra se imenujejo elektron. Ko se količina srebra povečuje, barva postaja bolj bela in relativna gostota nižja.

    Zlitine z bakrom dajejo rdečkasto kovino, zlitine z železom so zelene, zlitine z aluminijem so vijolične.

    Pogosta oksidacijska stanja zlata vključujejo +1 in +3.

    Poraba

    Poraba proizvedenega zlata na svetu je približno 50% v izdelavi nakita, 40% kot investicije in 10% v industriji. Natančneje je bilo v 10 letnem povprečju od 2008 do 2017 porabljeno približno 52% zlata za izdelavo nakita, 38% za investicije (od tega 27% za izdelavo naložbenih palic in kovancev, 3% ETF-i in 8% Centralne banke) in 9% ga je porabila industrija. [6]

    Indija je največji porabnik zlata, ker Indijci pokupijo približno 25% zlata na svetu,[7] nakupijo približno 800 ton zlata vsako leto, večino nakita. Indija je tudi največji uvoznik zlata; leta 2008 je indija uvozila 400 ton zlata.[8]

    Poraba zlata za nakit po državah v tonah[9][10]
    Država 2009 2010 2011 2012
    Zastava Indije Indija 442,37 745,70 986,3 864
    Zastava Ljudske republike Kitajske Kitajska 376,96 428,00 921,5 817,5
    Flag of the United States Združene države Amerike 150,28 128,61 199,5 161
    Zastava Turčije Turčija 75,16 74,07 143 118
    Zastava Saudove Arabije Saudova Arabija 77,75 72,95 69,1 58,5
    Zastava Rusije Rusija 60,12 67,50 76,7 81,9
    Flag of the United Arab Emirates Združeni arabski emirati 67,60 63,37 60,9 58,1
    Zastava Egipta Egipt 56,68 53,43 36 47,8
    Zastava Indonezije Indonezija 41,00 32,75 55 52,3
    Zastava Združenega kraljestva United Kingdom 31,75 27,35 22,6 21,1
    Ostale države Perzijskega zaliva 24,10 21,97 22 19,9
    Zastava Japonske Japonska 21,85 18,50 −30,1 7,6
    Zastava Južne Koreje Južna Koreja 18,83 15,87 15,5 12,1
    Zastava Vietnama Vietnam 15,08 14,36 100,8 77
    Zastava Tajske Tajska 7,33 6,28 107,4 80,9
    Skupaj 1508,70 1805,60
    Druge države 251,6 254,0 390,4 393,5
    Skupaj Svet 1760,3 2059,6 3487,5 3163,6

    Sklici

    1. Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
    2. Mézaille, Nicolas; Avarvari, Narcis; Maigrot, Nicole; Ricard, Louis; Mathey, François; Le Floch, Pascal; Cataldo, Laurent; Berclaz, Théo; Geoffroy, Michel (1999). "Gold(I) and Gold(0) Complexes of Phosphinine‐Based Macrocycles". Angewandte Chemie International Edition. 38 (21): 3194–3197. doi:10.1002/(SICI)1521-3773(19991102)38:21<3194::AID-ANIE3194>3.0.CO;2-O. PMID 10556900.
    3. Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
    4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
    5. Kelly, P. F. (2015). Properties of Materials. CRC Press. str. 355. ISBN 978-1-4822-0624-1.
    6. "Gold market structure and flows". World Gold Council (angleščina). Pridobljeno dne 2020-01-22.
    7. "India's love affair with gold tarnishing". the Financial Times. 27 March 2008.
    8. "Gold: Why China outbeats India in gold reserves". Commodity online. 26 April 2009.
    9. "Gold jewellery consumption by country". Reuters. 28 February 2011.
    10. "Gold Demand Trends | Investment | World Gold Council". Gold.org. Pridobljeno dne 12 September 2013.

    Zunanje povezave